Pred nekaj tedni sem na sejmu eCarTec, enem od večjih sejmov tehnologije za električno mobilnost, sedel z gospodom, ki se z električnimi avtomobili ukvarja že kakšnih 30 let.
Ne, nisem se zatipkal. 30 let. Bil je eden prvih uporabnikov električnega avta v Nemčiji, eden prvih članov organizacij, povezanih z e-mobilnostjo. Seveda je beseda tekla prav o tem in o vseh novih avtomobilih, ki prihajajo in bodo prišli na trg letos in v prihodnjih treh ali štirih letih. In seveda o napredku baterij in s tem povezanimi vedno večjimi dosegi električnih avtomobilov.
Ker hitro napreduje tudi polnilna infrastruktura, prav tako pa se razvijajo vozila na gorivne celice, seveda ne bo težko na jug Nemčije, iz Hamburga do Münchna, priti kar z električnim avtom, sem pripomnil. Pa mi je gospod dal hitro misliti. »Najboljši električni avto za pot je kar vlak,« je pripomnil. In seveda ima prav. Seveda se dolgim potem z avtomobilom (električnim) tudi v prihodnosti ne bo dalo izogniti, a prepričan sem, da jih bo mnogo manj kot doslej. Zakaj bi se človek čez vso državo vozil, ko lahko na eni strani od doma do postaje pride z (na primer) električnim taksijem (ali Uberjem), stopi na vlak, na drugi strani pa, če njegov cilj ni samo en ali je malo bolj oddaljen, enostavno uporabi storitev souporabe avtomobila (car sharing) – seveda z električnim avtomobilom. Ali pa, če je stvar dovolj preprosta, uporabi javni prevoz.
Slovenija je v tem pogledu, z izjemo glavnega mesta, zaostala. Železnice so – čeprav so v preteklih letih zanje pokradli večino denarja, namenjenega cestam – predpotopne – ne le po infrastrukturi, temveč predvsem v glavah zaposlenih. Vozni redi so obupni, multimodalnih vozovnic praktično ni, večina odgovornih pa meni, da se da ljudi iz avtomobilov v javni prevoz prisiliti z omejitvami in nagajanjem voznikom. A tako seveda ne gre; najprej bo treba urediti mrežo uporabnega, priročnega in uporabniku posvečenega javnega prevoza – in potem ga bodo ljudje sami z veseljem uporabljali. A tak način seveda zahteva nekaj pameti. Te pa, to je povsem očitno, pri za to odgovornih pač ni.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
