Avtonomni avtomobili prihajajo! Ceste bodo varnejše! Po avtocesti brez pomoči voznika. Ja, lepo je brati takšne naslove. In ja, samovozeči avtomobili prihajajo, tehnologija pa je čedalje bližje fazi, ko bodo vsakdanjost.
A samovozeči avtomobili imajo tudi slabe strani. Ena od njih je prav vloga, ki jo imajo v medijih in posledično v javnem mnenju.
Jasno je, da so pravi avtonomni avtomobili oddaljeni še mnogo let. Delno samovozeče vožnje za vsakdanje uporabnika (in ne le kot testni prototipi) bodo prvi sposobni že čez dobro leto dni, a le tam, kjer ljudje sicer tudi samo vozimo najbolj varno – na avtocestah, v zastojih.
In preden kdo med branjem tega uvodnika zagodrnja kaj o Teslovem Avtopilotu: ta ni sposoben avtonomne vožnje, je le asistenčni sistem, ki pa ga mora nadzorovati voznik, ki je vsak hip sposoben prevzeti nadzor. Tehnologija, ki jo pozna še cel kup drugih proizvajalcev. Prava avtonomna vožnja pomeni, da avto ne potrebuje (tudi pravno gledano ne) nadzora in da ko zaide zunaj območja, kjer zna delovati (na začetku bo avtonomna vožnja pač mogoča le v določenih razmerah), nadzor vozniku preda postopoma, v nekaj deset sekundah – in če voznik ne reagira, tudi varno zapusti promet in se ustavi.
A ves ta medijski pomp, namenjen v resnici sploh še ne avtonomnim tehnologijam, odvrača pozornost od tega, da zakonodajalci ne sledijo razvoju tehnike. Se še spomnimo, koliko časa smo čakali, da ESP postane del obvezne opreme? Predolgo, in zaradi tega je bilo žrtev veliko preveč. Enako se dogaja z drugimi varnostnimi tehnologijami, ki so že razvite. Kdaj bo obvezno samodejno zaviranje ob nevarnosti trka (v ZDA šele čez pet let, v EU pa takšnih načrtov še ni) ali samodejno zaviranje ob zavijanju levo. To so tehnologije (pa niso edine, ki že obstajajo), ki preprečujejo zelo pogosta trčenja. Obvezne bi morale biti že čez kakšno leto ali dve, ne pa, da še ne vemo, ali sploh kdaj bodo ...