Dizelski škandal pri Volkswagnu je sprožil splošno nezaupanje do dizlov. Marsikatera okoljska ali potrošniška organizacija je uspela sproducirati nekakšne teste, pri njih pa nikoli niso natančno pojasnili, v kakšnih razmerah in na kakšen način so dobili izmerjene rezultate.
Zato je bilo sporočilo naših nemških kolegov pri AMS razveseljivo: test merjenja izpustov dušikovih oksidov poteka v prostem prometnem toku. Z zanesljivim zunanjim izvajalcem in na način, ki je relevanten za naše bralce. Njihov normni ekokrog (porabo na njem izmerijo, tako kot mi, na vsakem testu) je namreč zelo podoben našemu. Zato so rezultati, pridobljeni na teh meritvah, nekaj, od česar je mogoče potegniti vzporednico tudi k nam in k pri nas izmerjenim porabam goriva. Kateri so najčistejši? Rezultat je kar malce (ali pa tudi ne) presenetljiv. Kar preberite.
Kaj se bo v prihodnosti dogajalo z dizli, je zelo megleno. Jasno je sicer, da se jim avtomobilska industrija ne more kar na hitro odpovedati, ne nazadnje so v razvoj motorjev, ki so ravno prišli ali šele bodo prišli na trg, vložili izjemno veliko denarja. Vendar na ceste prihaja vedno več hibridov in priključnih hibridov, ki lahko dizelske avtomobile v večini razmer zlahka zamenjajo. Zato je vse bolj opazen trend zamenjave dizlov s hibridi, ne le pri Lexusu in Toyoti, ampak tudi pri klenih evropskih znamkah. Poglejte na primer cenik Mercedesovega razreda S: na njem je ostal en sam dizel ob kar treh hibridih in priključnih hibridih.
Glede na to, da bo prihodnje leto na ceste zapeljalo še kup takšnih avtomobilov, je jasno: doba dizlov se morda (še) ne končuje, a doba hibridov, priključnih hibridov in električnih avtomobilov je že tukaj.
Na 22. strani aktualnega Avto magazina boste našli članek, v katerem primerjamo izpuste dušikovih oksidov aktualnih avtomobilov.
