Kolumna Tomaž Porekar: Barve avtomobilske kože

27. 3. 2011
Deli
Kolumna Tomaž Porekar: Barve avtomobilske kože

Letošnji ženevski salon je bil glede novosti eden najplodnejših. Glede tega, kaj štejemo kot novost, se sicer lahko prepiramo (v nedogled), a po štetju nekaterih jih je bilo 76, sem pa smo šteli nove modele, prenove, nove različice in študije.

Na angleški spletni strani www.carbuzz.co.uk so šli še dlje. Prešteli so vse razstavljene avtomobile in jih našteli 706. Tudi po barvah so jih razvrstili, največ je bilo belih (200), sledijo pa srebrni (133), modri (80), črni (77), rdeči (61), sivi (60), rjavi (24) in oranžni (19). Lep uspeh je, da so pri večini avtomobilskih znamk zmanjšali delež črnih, česar so se najbolj razveselili fotografi, saj črna velja za izrazito nefotogenično barvo. Tudi drugače je manjši delež črne presenetljiv, saj je pri običajnih kupcih še vedno zelo modna.

Pa se posvetimo najbolj priljubljeni barvi, torej beli, ki je bila pri avtomobilih še pred nekaj leti bolj ali manj nepriljubljena. A medtem se je, na veliko žalost tistih, ki pravijo, da se sme ta barva uporabljati le za belo tehniko (!), tudi pri avtomobilskih kupcih zelo uveljavila. Seveda je težko reči, da bela barva lepo poudari obline hladilnika ali pralnega stroja, a večini avtomobilom pristaja! Tudi novosti, razstavljene v Ženevi, so v beli barvi kar dobro izstopale.

Na naših cestah pa za zdaj še vedno prevladuje srebrna. Kar precej prednosti ima, od tega, da poudarja oblikovne posebnosti kakšnega avtomobila, do tega, da je prijazna tudi do tistih, ki avtomobilov ne perejo vsak dan.

Res pa je, da nas novinarje ta srebrna sivina, nad katero se navdušujejo predvsem upravljavci testnih parkov avtomobilov pri slovenskih distributerjih, včasih zelo moti. Zgodilo se je že, da smo v eni številki revije imeli slike zgolj srebrnih avtomobilov.

Ali se res lahko jezimo nad pomanjkanjem domišljije? Seveda je to težko, načrtovalci voznih parkov se zatečejo k argumentu, da je avtomobil običajne barve laže prodati. No, temu nasproti bi lahko postavili tudi našo trditev, da siv ali srebrn avtomobil v tiskanem mediju niti v sanjah ne zbudi tolikšne pozornosti kot recimo rdeč, še zlasti na naslovnici!

Seveda se spopadamo tudi s predsodki, da mora biti Ferrari rdeč, Mercedes-Benz ali Audi srebrn, Jaguar (ali kateri drugi britanski izdelek) pa temno zelen (british racing green). V časih, ko so na dirkah nastopali avtomobili brez reklamnih nalepk, so ti predsodki še imeli osnovo.

Še pred nedavnim je Fordov prvi oblikovalec Martin Smith za vsako novo študijo 'iznašel' tudi novo barvo. Letos ga na ženevskem salonu sploh ni bilo. Je bil zato novi B-Max odet v 'običajno' rjavo? Je bila študijska Alfa 4C odeta v posebno nesijajno rdečo barvo zato, da so imeli vzdrževalci več dela? Vsak dotik se je namreč na njej ohranil kot obupen madež.

Je torej barva avtomobila nadležnost in zadnja skrb? Za nekatere že …