Združene države Amerike so avtomobilsko najbolj razvita država. Če je o tem kdo dvomil do minulega leta, je moral to spremeniti v skorajda neovrženo dejstvo z lanskimi dogodki glede ugotovitev Volkswagnovega varanja pri normnih podatkih o vsebnosti izpuha. Evropejcem se zdi neverjetno, kaj za običajnega potrošnika pomenijo ameriški zakoni in vladne agencije, ki skrbijo, da se jih tudi upošteva.
Ena pomembnih ameriških agencij je tudi tista, ki ima naziv National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA). To je torej agencija za prometno varnost. Njen šef Mark Rosekind je v januarskem poročilu o delovanju agencije predstavil nov rekord, žal za avtomobilske izdelovalce ne preveč pohvalen. Leta 2015 je NHTSA odločila, da morajo zaradi različnih napak, ki lahko vplivajo na avtomobilsko prometno varnost, na popravila vpoklicati več kot 51 milijonov avtomobilov zaradi skoraj 900 različnih serijskih napak.
NHTSA je tudi uspelo, da so v začetku januarja z 18 največjimi avtomobilskimi ponudniki na ameriškem trgu podpisali dokument, v katerem se vsi obvezujejo še za večje napore glede varnosti pri avtomobilih. Vsi naj bi si prizadevali, da bi se število serijskih napak občutno zmanjšalo. To pa bi pravzaprav moralo biti vodilo vseh izdelovalcev že samo po sebi, če ne že zaradi varnosti za svoje kupce, pa tudi zato, ker pomenijo vpoklici večjega števila avtomobilov zaradi tovarniških napak kar precejšnje stroške.
Prav glede tega ne poteka vse ravno tako, kot bi pričakovali. Lani je na primer NHTSA podjetje Fiat Chrysler Automobiles (FCA) kaznovala s 175 milijoni dolarjev (140 milijonov že zapadle kazni in 35 milijonov pogojno) zaradi tega, ker niso pravočasno sporočali vseh podatkov o napakah na avtomobilih, s čimer bi pri tej ameriški agenciji prej ugotovili, da imajo pri FCA težave z nekaterimi avtomobili (poročanje o teh podatkih pa je predpisano z zakonom). Lani je kar precejšnjo denarno kazen plačal tudi BMW. Ob ugotovitvah, da njihov Mini ni zadovoljivo opravil preskusa stranskega trka, se niso obnašali tako, kot zahtevajo predpisi, in tako je BMW moral plačati 40 milijonov dolarjev kazni.
Evropski pogled na ameriški način urejanja varnosti in pravic kupcev izdelkov, kot so avtomobili, je povsem drugačen. Tudi zaradi tega ne moremo pričakovati, da se bodo obljube o kaznovanju avtomobilskih izdelovalcev, ker ne skrbijo za primerno doseganje zahtev in standardov, hitro spremenile. Razdrobljenost zakonodaje je podobna na vseh področjih, ne le pri zaščiti potrošnikov oziroma kupcev.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere