Kako se bodo avtomobilska podjetja spremenila? Bodo zares postala le ponudniki mobilnih storitev, kot napoveduje veliko tistih, ki se ukvarjajo s preučevanjem prihodnosti?
Že če pogledamo tri ameriške velike avtomobilske koncerne, je stvar povsem nejasna. A je tudi star pristop določanja treh 'ameriških' avtomobilskih velesil pravzaprav neprimeren. Chrysler je zdaj FCA, torej v večinski italijanski lasti. Na ameriškem trgu, kjer za zdaj najbolj napovedujejo spremembe, kot so Uber, Google in Tesla, so pomembni igralci še Toyota, Honda in Nissan. Pa se med vsemi temi le Nissan v javnosti pojavlja z nekaj bolj smelimi načrti glede avtonomne vožnje, na primer.
Za evropske izdelovalce se zdi, da je pogled v prihodnost pomemben predvsem za premijske, ker je vse, kar je povezano z naprednimi sistemi elektronske podpore v avtomobilih, mogoče povezati tudi z višjim iztržkom prodanih avtomobilov. Povedano drugače, na trgih, kjer je kupec pripravljen v povprečju plačati za avtomobil več kot 40.000 dolarjev ali evrov, se zdi, da bo takšna prihodnost kar hitro mogoča.
A še pred slabim desetletjem smo poslušali, kako se teža celotnega gospodarskega prenavljanja premika proti državam BRIC, torej v Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Zdaj kaže drugače. Prvi dve se ukvarjata s težko recesijo, Indija in Kitajska pa se na avtomobilskem trgu sicer še izkazujeta s povečanjem prodaje, a se prodajni napredek zdaj vseeno meri le v manj kot desetodstotni rasti.
Informacijska tehnologija je sicer res temeljito spremenila naše življenje. Vodilni v največjih avtomobilskih podjetjih pa se bojijo, da bi postali čez kakšnih deset let nov primer neprimernega prilagajanja trgu, kot sta bila Kodak in Nokia. Zato se zdi, da so vse odmevnejše predstavitve novosti o 'samovozečih' avtomobilih oziroma avtonomni vožnji namenjene bolj lastnemu notranjemu miru ter predvsem temu, da bi s tem pomirili skrbi lastnikov glede pravilne usmeritve podjetij. Zanimivo je, kako si lahko 'napredna' podjetja s področja informacijske tehnologije (Uber, Google, Tesla) brez težav privoščijo milijardne izgube pri svojem poslovanju, česar delničarji avtomobilskih koncernov ne bi prenesli. Pri nekdanjih 'start-upih' pomeni kakšna izgubljena milijarda prej naložbo v prihodnost kot nekakšen znak, da pri njih usmeritev ni prava.
Vsem, ki dvomimo, da se bodo avtomobilska podjetja zares že v kratkem času spremenila v napovedano smer, bo morala prihodnost dokazati, da bo avtonomni avtomobil (seveda električno gnan) postal bolj precizna naprava, ki bo zares nadomestila voznika, ki s svojimi napakami prepogosto povzroča smrt na cestah.
Ponuja se primerjava s svetom, kjer so avtonomnost že vpeljali. A napake tistih, ki avtonomne trote z uničujočim tovorom pošiljajo nad vojaške sovražnike, hitro postanejo vojaška skrivnost.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel