»Zadovoljni smo, ker prodajamo avto, ki je letos najbolj premešal štrene na slovenskem trgu,« se je lahko na uradni slovenski predstavitvi karavanske različice Opla Astre pohvalil direktor znamke Opel v Sloveniji, Borut Gazvoda. Pravzaprav je res zanimivo, kako dobro lahko na obisk v prodajnih salonih in posledično na prodajo vpliva en sam nov model!
Ampak: avtomobilska industrija ves čas s polno paro predstavlja novosti. Letos je na slovenski trg prišlo že kar precej novosti. Če upoštevamo samo nove modele (ki bodo primerni tudi za uvrstitev na spisek za slovenski avto leta, na primer), jih je na slovenskem trgu že deset! Zato tudi ni nujno, da vsaka novost pri kupcih povzroči tolikšno navdušenje, da se potem knjige naročil pri trgovcih polnijo tako hitro, kot pravijo, da se pri Oplu. Letos so prejeli že 800 naročil. Seveda bo k zanimanju kupcev zdaj dodatno pripomogla še karavanska različica.
Vsekakor je to dobra novica za vse, ki poskušajo na slovenskem trgu prepričati kupce, naj odprejo denarnice. Zakaj? Zato, ker je Astra predstavnik razreda, ki pri kupcih izgublja zanimanje. Statistični podatki so običajno dober pripomoček, s katerim lahko podpreš takšne trditve, a žal se na uradno statistiko sekcije motornih vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije ne moreš zanašati. Če bi iz nižjega srednjega razreda po njihovem štetju izločili modele, kot so Qashqai, Kadjar, C4 Cactus in 3008, bi podatki pokazali, da tudi prodaja v doslej najbolj popularnem razredu med slovenskimi kupci močno nazaduje. Tudi zato je Astrin uspeh omembe vreden, ob dejstvu, seveda, da lahko pri nas ta razred imenujemo kar Golfov. Volkswagnov model ga z eno petino vseh zelo obvladuje, če zraven prištejemo še vse druge modele skupine Volkswagen (Škoda Octavia, Škoda Rapid, Seat Leon, Audi A3, Seat Toledo, Volkswagen Jetta in Volkswagen Beetle), pa je delež skupine v tem razredu kar 51 odstotkov. Tudi zato je Astrinih deset odstotkov prodaje v nižjem srednjem razredu (553 prodanih od skupaj 5.163 prodanih primerkov v razredu) kar pomemben izkupiček. Vsekakor je za zdaj druga pomembna novost, Renault Mégane, presenetljivo slabo uspela. Ker iz podatkov za letošnjo prodajo ne moremo ugotoviti, koliko je bilo 'novih' in koliko 'starih' Méganov, predvidevamo pa lahko, da jih je bila večina, kar pomeni nekako dva polna meseca prodaje, je novi Mégane dosegel le polovično lansko prodajno številko, priboril pa si je tudi zgolj petodstotni tržni delež. Seveda je nemogoče pričakovati, da se tudi pri tem, vsekakor zelo pomembnem Renaultovem modelu, prodajni uspeh ne bi popravil. In če – ali ko – se bo, lahko pričakujemo, da se bo nižji srednji razred vsaj malo bolj izkazal v boju proti prodajnim trendom – torej proti manjšim terencem in križancem.