Nemški za avtomobilsko industrijo specializirani 14-dnevnik Automobilwoche je pred kratkim poročal o posebni raziskavi, ki sta jo za obrtno zbornico Oberfranken izvedli univerza v Bayreuthu in posebna skupina za procesne inovacije pri inštitutu Freunhofer.
Vsi izsledki za zdaj sicer še niso dostopni širši javnosti, ker je pri financiranju sodelovala tudi bavarska vlada. Ta pa je zahtevala, da so nekatere podrobnosti leto dni dostopne le bavarskim uporabnikom.
A že povsem splošni podatki o tem, kakšni stroški nastanejo ob popravilu in obnovi posameznih delov pri servisiranju avtomobilov, so presenetljivi.
Zelo pogosto se namreč dogaja, da v avtomobilskih servisnih delavnicah okvarjene dele zamenjajo z novimi. Marsikdaj je tak način popravila za lastnika popravljenega avtomobila zelo drag, pri takšnem popravilu pa tudi servisne delavnice zaslužijo manj. Za obe strani bi bilo bolje, če bi se namesto zamenjave celotnih funkcionalnih sklopov lotili obnove posameznih delov. Skorajda vsak lastnik avtomobila je ob kakšnem večjem in dražjem popravilu že prišel do podobnega premišljevanja, a je za takšen način bilo do zdaj težje prepričati servisne delavnice.
Zdaj pa so se tega lotili sistematsko in vsekakor so rezultati toliko uporabni, da se bodo morebiti stvari v nekaterih primerih vendarle začele spreminjati.
V študiji so avtorji skupaj s 25 sodelujočimi bavarskimi servisnimi delavnicami ne le temeljito preučili servisiranje, ampak so razvili tudi nove zasnove servisiranja. Te so postavljene s ciljem, da popravijo ali zamenjajo zgolj tiste sestavne dele, ki so pokvarjeni, ne pa, da kupec plača zamenjavo celotnega sklopa. Takšen način je namreč zanimiv tudi za obrtniško stran. Vgradnja celotnih elektronskih ali mehatronskih sklopov v sedem do deset let starih majhnih ali srednjih avtomobilih lahko namreč lahko z gospodarnega vidika pomeni 'totalko', da se poseg zaradi previsoke cene sploh ne bi več izplačal.
Če bi pri desetih največkrat opravljenih servisnih posegih, ko gre za obnovo posameznih sestavnih delov pri avtomobilih, namesto zamenjave funkcionalnega dela raje opravili njegovo obnovo, bi po podatkih študije lahko za lastnike dosegli 4,5 milijarde evrov prihrankov pri popravilih, pri tem pa bi servisni obrati za delo, ki ga vložijo v takšne posege, zaslužili za 1,5 milijarde več. Hipotetični račun tudi pravi, da bi v Nemčiji lastniki avtov samo za nadomestilo različnih luči LED prihranili 2,9 milijarde evrov, pri popravilu pa bi servisna dejavnost zaslužila za 685 milijonov evrov več. Nazoren je tudi primer zamenjave elektromehanskega servo volanskega mehanizma. Pri Audiju A3 stane nov del 1.331 evrov, dodatno pa je za delo treba plačati še 510 evrov. Če bi se lotili popravila tega mehanizma, pa bi bilo za obnovljeni del treba plačati 232 evrov, za obnovo in vgradnjo pa še 430 evrov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja