Kolumna Tomaž Porekar: Pod kožo Volta

Kako načrtno nastajajo avtomobili? Na to vprašanje le stežka dobiš odkrit odgovor, jasno je namreč, da so avtomobilska podjetja samo v določenem pogledu odprta in pomembne stvari pred vsemi zunanjimi skrivajo. Če tak odgovor iščeš na formalni ravni, je še toliko manj možnosti, da bo odkrit. V neformalnih pogovorih lažje prideš do zanimivosti, ki niso stvar piscev uradnih sporočil za javnost.

23. 10. 2011

O tem, kdo je oče Volta in kako je sploh nastal, je bil prav zanimiv pogovor ob večerji z dvema njegovima vodilnima konstruktorjema. Pamela Fletcher je pri Chevroletu Voltova glavna inženirka, Andrew Farrah pa Voltov izvršni direktor (v konstrukciji). To sta tako rekoč odločilna Chevroletova človeka, ki sta poskrbela ne le za končni izdelek z imenom Volt, ampak tudi za Opla Ampero.

»Imeli smo premalo časa, da bi se lahko posvetili avtomobiloma različnih znamk, kot to sicer delamo pri drugih modelih. Vedeli smo, da ima naša zasnova neverjetno prednost pred tekmeci, zato smo morali delati hitro in tako skoraj sočasno na trg dati oba avtomobila,« razlaga Andrew Farrah.

Potem ko so pri General Motorsu v Detroitu januarja 2007 prvič pokazali študijo Volta, je bil odmev nanj izreden in vodstvo GM se je v zelo kratkem času odločilo zanj. Odločilen za to je bil vpliv tedanjega prvega človeka produktne politike Boba Lutza.

Kdo pa je pravzaprav oče zasnove, presenetljivega drugačnega gledanja na kombinacijo električnega pogona in dodatnega motorja na notranje zgorevanje? Oba sogovornika sta si edina, da je Voltov oče lahko le Jon Lauckner, ki je bil pri GM najprej direktor vseh konstrukcijskih programov, kasneje pa celo podpredsednik za to področje (torej prvi človek konstrukcijskega dela GM).

Pamela Fletcher je ena od žensk, ki so se v hierarhiji v konstrukcijskem oddelku GM povzpele zelo visoko. Pred vodenjem razvoja Volta (zdaj tudi vseh konstrukcij električnih pogonov pri GM) je vodila konstrukcijo vseh avtomobilov pri GM s pogonom na zadnji kolesi. V njeni biografiji je tudi nekaj daljših odmorov od GM, ko je pripravljala hitre dirkalne čolne v Dubaju.

Še posebno me je presenetila z odgovorom na vprašanje, zakaj so pri Voltu izbrali prav planetni menjalnik. »Nismo imeli veliko izbire, delati je bilo treba hitro, zato se tudi nismo ukvarjali z alternativami. Planetni menjalnik je bil od vsega začetka edina možnost, kakšnih posebnih težav glede patentov, ki jih ima pri Priusu Toyota, pa tudi nismo imeli. Pri GM smo nekaj podobnega, kot uporabljamo pri Voltu, patentirali že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.«

Tomaž Porekar