Kolumna Tomaž Porekar: Skrivalnice

Pri sodobnih osebnih avtomobilih je področje elektrifikacije v polnem razmahu

7. 5. 2011

Pojavljajo se najrazličnejše novosti, veliko je takih, ki se jih ne da opredeliti oz. spraviti v dosedanje kalupe. Začetek serijske izdelave novega Generalmotorsovega električnega avtomobila v dveh pojavnih različicah, Chevroletu Voltu in Oplu Amperi, pa je povzročil nekaj težav tudi glede opredelitve, kaj Volt in Ampera sploh sta. Generalmotorsovi ljudje so 'iznašli' novo oznako za svoj avtomobil: električni avtomobil s podaljšanim dosegom (Extended- Range Electric Vehicle – E-REV).

Pravzaprav gre za novo kategorijo pri električnih avtomobilih, saj smo doslej pri tistih, ki za premikanje (tudi občasno) uporabljajo zgolj elektromotorje, poznali dve zvrsti: priključne hibridne in akumulatorske električne avtomobile. GM je v novi zvrsti videl svojo tržno priložnost, a večino podatkov o tem, kako Volt in Ampera delujeta, so skrivali. Zakaj, je težko reči. Zato tudi ne moremo povsem verjeti zdajšnjemu uradnemu tolmačenju, da so morali  o tem, kako Volt deluje, molčati, dokler niso bili priznani vsi patenti, ki so bili dolgo v postopku prijave. Zdi pa se, da je osnova za vse skrivalnice vendarle v tem, da bi GM rad izrabil svojo novost kot prednost na trgu. Poudarjajo, da gre za električno gnan avtomobil, ki ima bencinski motor kot dodatek, ki ga uporabljamo takrat, ko so akumulatorji prazni.

Težava je tudi v dosedanjih načinih homologacije. Eden od pomembnih prodajnih argumentov je normna poraba (ali izpust CO2). Homologacijski postopki v času nastanka niso predvideli električnih avtomobilov. Drugače kot dosedanji hibridni avtomobili, kjer elektromotor lahko premika avtomobil le nekaj kilometrov, v Amperi in Voltu deluje celo 40 ali 60 kilometrov. Če upoštevamo, da ima posoda za gorivo zgolj 35 litrov prostornine, Ampera/Volt pa z njo (in s polnimi akumulatorji) doseg 550 kilometrov, so poraba bencinskega goriva in neposredni izpusti CO2 med vožnjo zares majhni.

Opel za Ampero po sedanjih merilnih postopkih (norma ECE R101) za izpust navaja le 40 g CO2 na prevoženi kilometer. Manj 'tolerantne' so ameriške norme, kjer je vladna agencija za zaščito okolja (EPA) povprečno porabo Volta izračunala na 60 milj prevožene poti na eno galono goriva (mpg). Gre za povsem teoretičen podatek, saj je izračunan iz povprečja porabe z električnim pogonom (93 mpg) in porabe goriva ob delovanju bencinskega motorja (37 mpg). Podatki o porabi in izpustu pa so seveda lahko povsem drugačni, če z Ampero/Voltom dnevno naredimo le približno 40 kilometrov, vmes pa akumulatorje polnimo.

Pri General Motorsu poskušajo vse, da bi čim prej spremenili način homologiranja povprečne porabe in izpusta CO2.