Marsikaj pozabljam, nekateri pravijo, da imam spomin kot ementaler. Ampak stezo si pa vedno dobro zapomnim.
Zadnji ovinek je desni. Začne se približno 20 metrov nad startno ciljno črto (govorim o višinski razliki, da bo lažje predstavljivo) in steza se v tistem trenutku tako prevesi navzdol, da je od daleč ni videti. Pelješ v neznano, in to (prvič) pri približno 120 kilometrih na uro. Po slabi uri kroženja po stezi je bilo povsem drugače: na polno. Vem, kaj je za previsom, in ga vzamem čisto narahlo z leve, torej ne tesno ob desnem robu. Ko greš 160 po tistem klancu navzdol, je občutek kot v luna parku na vlakcu smrti. In, jasno, poln plin.
Pri prednjem pogonu (in če je dovolj moči) je treba za zelo kratek trenutek vsaj rahlo odvzeti plin, pri zadnjem ali štirikolesnem pa je zabavneje, če plin pohodiš do konca. Uf! Klanec se konča še pred ciljno ravnino in se hitro spremeni v vzpon, ki doseže vrh prav na ciljni črti, potem se rahlo prevesi navzdol. In na koncu še ena 'past' – tik pred ostrim desnim na koncu se steza še enkrat močno prevesi navzdol. Krasna reč, če namesto da bi že zaviral, približno 30 metrov prej prestaviš v še prestavo navzgor in takole za vzorec še enkrat polno po plinu. In na tej stezi je še nekaj takih sladkorčkov!
Kaj lahko ponudiš moškemu, da ga zrajca, pa da to ni dobra bejba? Dirkališče in dobre avtomobile na njem. Te dni sem imel priložnost na omenjeni stezi do konca tiščati kar nekaj primerkov. Sledi telegrafski opis, v vednost pri kakšni globoki debati. Abarth 500 Esseesse: čeprav sem ga napadel nekje v sredini, za 'boljšimi', niti najmanj ni razočaral. Le s sedeži. Sicer pa dovolj moči, da je treba tu in tam pazljivo s plinom. Volvo S60 A/T AWD: kočija, ki se ziblje in ji uspeva skriti vse lepe lastnosti sicer odličnega štirikolesnega pogona. Mala žalost.
BMW 535iA: malo boljši od Volva, okej, kar nekaj boljši, a vseeno – srednja žalost. Je pa presenetljivo hiter, pa prav nič zabaven. BMW 135i: super zadaj gnana igrača. Po treh krogih začneš razmišljati o 'M1'. Mini Cooper JCW: z naskokom daleč najboljši spredaj gnani. Kot bi bil narejen za stezo. Zaželiš si mesečni abonma z njim. VW Golf R: pričakovano premehak, zato ne razočara. Hladen skoraj odličen, a skoraj nikakršne žalosti zaradi predčasne zapore dirkališča tega dne.
Audi TT RS: (tega dne) idealna kombinacija motorja, pogona, volana in podvozja. Ampak če so vsi menjalniki takšni, morajo v Ingolstadtu nekaj ukreniti glede tega. Avtomobil, s katerim bi tam lahko vozil 24-urno dirko. Iz čistega veselja iz ovinka v ovinek. Strup! Živalsko dobro! Posebno v tisti zadnji ovinek pred ciljno ...
Samo še naša ministrica za notranje zadeve na desnem sedežu in dan bi bil popoln.