Kolumna: Vladimir StankovičLučine, 1. del

Dva dni pred dirko v Lučinah ... Veliko časa? Premalo časa? Skrbi? Pričakovanja? Misliš, da se lahko navadiš na napetost in tremo – pa se ne! Vedno znova je razburljivo, nepredvidljivo in neponovljivo!

22. 8. 2016

Letošnja priprava dirkalnika je bila podobna zlaganju lego kock: že na polovici poti se je sicer nakazal obris končne podobe, vmes se je nekajkrat vse skupaj podrlo, a šele, ko bom vtaknil zadnjo kockico, bo mojstrovina popolna. Le da moraš, v nasprotju s pravimi lego kockami, v podobo dirkalnika vedno dodajati nove in nove kockice – nikoli ni konca!

Po eni plati je zanimivo, je izziv, na drugi strani pa je duhamorno, sploh če želiš le dirkati. Seveda, aludiram na zdaj že nekajletno dominanco Italijanov, ki jim čedalje težje sledimo. Začelo se je leta 2009 z novo Osello FA30, pridružila se je še Norma, poskušal je še Wolf ... Kaj sploh še ostane majhnim?! V sedmem letu dominance tovarniških moštev je na evropskem prvenstvu že opazen upad (vozniške) konkurence v kraljevskem razredu gorskih dirk. Italijani s svojimi vrhunskimi dirkalniki zasedejo vse razpoložljive stopničke, preostali (ki jih je čedalje manj) pa moramo pobirati drobtine za njimi.

Rekli boste, da iz mene govori zavist. In imeli boste prav! Zavidam jim tudi letne proračune, ki so težki nekaj sto tisoč evrov, zavidam jim tudi vse druge profesionalne pogoje, ki jih imajo ... Pardon, ki so si jih zagotovili, priborili, pridelali ... Tisto, česar v Sloveniji nismo sposobni narediti. Žal.

Seveda, kot dirkač ne želim nič drugega, kot da bi imel priložnosti (orodje) za enakopravno borbo. In da ne bo pomote: Italijane imam rad, še rajši pa bi jih premagal. Čisto tako, prijateljsko. Pa še kakega Čeha, sploh v Lučinah.

In smo spet v Lučinah. Ta hip me bolj kot vsi Italijani, Čehi in ostali skrbi tisoč 'majhnih' stvari. 990 jih je povezanih z mojo vožnjo. Vas zanima? No, recimo: če bom lahko prvi hitri ovinek odpeljal v peti prestavi s polnim plinom; če bom za šikano na polno pospeševal; ali bom kombinacijo pred zadnjim hardom peljal v drugi ali tretji prestavi ... In tako naprej – do cilja.

Mimogrede, moj Nemesis prihaja v Lučine z delujočim displejem, z novimi zavorami in še nekaterimi 'kockicami', ki jih počasi zlagamo. Kaj bova pokazala? Dva dni pred dirko bi tudi sam rad poznal odgovor na to vprašanje.