Kolumna: Vladimir StankovičLučine, 2. del

Se smilim sam sebi? Se! Sem žalosten? Sem! Iščem izgovore? Ne! Tokrat je le moja nekajcentimetrska nenatančnost na treningu odpihnila vse možnosti za stopničke v Lučinah ... No, v razredu prototipov sem bil celo tretji, a v danem kontekstu to ni omembe vredno.

5. 9. 2016

Letošnje dirke v Lučinah sem se veselil kot nikoli prej. Dirkalnik bi moral (končno) delovati tako, kot je treba, progo odlično poznam ... Še vreme je bilo idealno!

Dirkalni vikend se je lepo začel. Že na drugem treningu sem 'na pol plina' dosegel čas, ki je realno obetal borbo za stopničke. Potem je prišel nesrečni tretji trening, na katerem sem na manj kot kilometru in pol nanizal kar tri napake: zelo slab start, prepozno zaviranje in bližnje srečanje z zaščitno gumo ob progi. Zadnje je poškodovalo karoserijo dirkalnika in podvozje. Svoji ekipi sem naložil delo za pozno v noč, porabili smo vso zalogo vezic in lepilnega traku, v nedeljo pa je bil dirkalnik pripravljen na start.

Že prvi desni (hitri) ovinek je pokazal, da nam ni uspelo popraviti podvozja. Avto je bil tako rekoč nevozen: v hitrih ovinkih je silil naravnost, v počasnih pa opletal z zadkom kot nora koza. Doseženi čas je bil slabši od tistega ('na pol gasa') na treningu! In tako še dvakrat v nedeljo. To me je zasidralo na skromnem 8. mestu. Razočaranje? Pa še kakšno!

Poleg grenkega okusa poraza in občutka, da sem razočaral celotno ekipo, predvsem pa Petro, ki je vedno naša glavna gonilna sila, me te dni po dirki daje še občutek nemoči: dirkalnika še ne razumem in nimam jasne predstave o tem, kaj moramo narediti, da bi ga umirili in spravili v vozno stanje.

Seveda, vedno se rad baham, kako imam rad izzive – in to je definitivno ogromen izziv! –, pa vendarle čutim pomanjkanje znanja na področju priprave dirkalnika. In to me spravlja v obup! Da o svoji že pregovorni nepotrpežljivosti niti ne govorim.

Kakorkoli že. Prebavil bom tudi Lučine 2016. Morda malo dlje časa kot po navadi prebavljam poraze, pa vendarle. Dirkalnik je v popravilu, mrzlično iščem vse dostopne podatke o nastavitvah podvozja in v mislih že dirjam v Ilirski Bistrici. Letos bo tam izjemno močna konkurenca in ta hip niti ne vem, s kakšnim rezultatom bi bil zadovoljen. Nekaj sicer imam v mislih, a sem preveč vraževeren, da bi vam že zdaj povedal.

Pridete pogledat?