Kolumna: Vladimir StankovičPrvi vtisi

Dolgo pričakovani začetek dirkalne sezone – ki se je letos vztrajno izmikal – je prinesel konstruktivne težave (lahko so tudi takšne) in pozitivne prve vtise. Potencial novega dirkalnika tiči pod kopico nujnih del, optimizma pred nadaljevanjem sezone pa mi ne primanjkuje.

11. 7. 2016

Želja je bila preprosta in uresničljiva: zapeljati na Gorjance po najmanj treh dirkah, na katerih bi nabiral dirkalne kilometre, spoznal novi dirkalnik in se ga že dodobra navadil. Pokazalo se je, da je prvi in največji uspeh bil, da sem na Gorjancih sploh štartal!

Po vseh zapletih in okvarah sem bil zares zelo srečen, da sem v soboto prvič pognal Nemesisa po progi – čeprav nisem vedel prav nič o njem. Niti kako se obnaša na progi, niti kako zavira, niti kako bo delal motor ... Ampak po ugotovitvi, da motor ne dela (komaj je zmogel ubogih 200 konjev!), da je zaslon na volanu odpovedal, da bo treba zamenjati zavorne ploščice in da bo še nekaj manjših težav odplaknilo vsak omembe vreden rezultat na Gorjancih, sem začel uživati! V vsakem metru proge!

Nemesis mi je namignil, da je lahko zelo hiter, predvsem sva se takoj 'pokonektala'. Počutil sem se zelo v redu za volanom, s še malo dela na nastavitvah podvozja pa bom začel pridobivati zaupanje, ki je nepogrešljivo za doseganje vrhunskih časov.

Večkrat sem poskušal opisati povezavo med dirkačem in dirkalnikom, vendar se bojim, da mi nikoli ni uspelo zares ubesediti tega posebnega odnosa, ki je, vsaj pri meni, na čustveni ravni.

Kakorkoli že, zdaj, po Gorjancih, ima Nemesis že pristojno število konjev, odpravljamo pa tudi preostale 'drobne' težave in do dirke v Lučinah bi morali biti pripravljeni. Seveda, porajale se bodo še nove težave in iskali bomo nove rešitve – pozitivni prvi vtisi pa ostajajo!

P. S. Ne morem mimo svojega požrtvovalnega moštva: Jure Jan in Urban Šurk sta se po podaljšanem zimskem premoru spet odlično izkazala! Hvala, fanta, ponosen sem na vaju. Naslednja postaja: 1. zmaga z Nemesisom!