Za spremembo dvignite glavo iz peska in dojemite, da sprememb ni! Ne, nismo živeli bolje pred 20 leti, formula ena ni bila nič bolj zanimiva, politiki niso bili nič bolj pošteni in ni bilo lažje dirkati!
Na začetku novinarske kariere sem nabijal po tipkalnem stroju. Začel sem dirkati z Yugom in kljub temu skoraj tri desetletja pozneje se upam podpisati pod naslednjo trditvijo: »Sprememb ni!« Pravzaprav je vse ostalo enako! Slepiti se ali, še huje, z nostalgijo objokovati stare dobre čase je vse prej kot produktivno. Je izgovor za neuspeh, za poraz.
Brez dvoma ste uganili, da me je k tem razmišljanju spodbudilo (med drugim) nenehno kričanje 'strokovnjakov', kako je dan danes voziti formulo ena otroška igra, kako so v Schumijevih časih bili pravi dirkači (z jajci), danes pa so sami videoigričarji itd. Enake zgodbe sem poslušal pred 10, 15, 20 leti ... Takrat je bil Schumi igričar, kajne?
Formula ena je samo vrh ledene gore. Prav na vseh področjih lahko slišite enake zgodbe – če jih le hočete slišati. Ravno tako kot se skozi vso človeško zgodovino vleče floskula o moralni krizi sodobne družbe. Konec sveta se, tako pravijo, bliža, naučili pa se nismo ničesar.
Vendarle, v svetu brez sprememb se veliko tega spreminja. Denimo komunikacija. Nekoč nisem vedel in mi ni bilo treba vedeti za večino nebuloz, ki mi jih danes brez kančka slabe vesti prinaša na primer FB. Ni mi bilo treba vedeti za sprevržene komentarje pod novinarskimi članki, za vso sovraštvo, nevoščljivost in druge osebne frustracije popolnih neznancev. In spet – da nisem vedel za njih, ne pomeni, da jih ni bilo.
Kot po navadi me je zneslo. V tej kolumni sem želel povedati le to, da sem se ob spremembi letnice zavedel, kako se iz leta v leto nič bistvenega ne spreminja: iskanje sponzorjev, poslovni in dirkalni izzivi, medsebojni odnosi ... Vse je enako, le da vsakič pride v rahlo posodobljeni preobleki. Moda pač.
In sploh ne mislim, da je to kaj slabega!