Novice o tako imenovanih vpoklicih posameznih modelov zaradi konstrukcijskih napak so postale v zadnjih letih precej odmevnejše, tudi pri nas.
Včasih se zdi, da so za to poskrbeli pri japonski Toyoti – seveda ne namerno. Včasih pa ima človek občutek, kot da so novice o slabostih Toyotinih avtomobilov dobro prišle tekmecem na ameriškem trgu. Takšne razlage sicer ne more nihče dokazati, ampak potek dogajanja je zanimiv. Toyotin ugled kot ene najzaneslivejših znamk je bilo mogoče omajati le tako, da se omaja ugled njihove kakovosti.
Prizadeti ameriški avtomobilski industriji je priložnost, ko so pri Toyoti kar predolgo odlašali z objavo nekaterih vpoklicev zaradi 'vgrajenih' napak, prišla kot naročena. Senzacionalistične novice, ko je prizadetih kar nekaj milijonov avtomobilov (ali se vsaj sumi, da je lahko pri nekaterih od njih nekaj narobe), so za nekatere torej dobre novice! Širijo pa jih tisti, ki o zadevi vedo le malo ali skoraj nič.
Manj znan je, denimo, primer z vpoklicem kar 14 milijonov avtomobilov različnih ameriških modelov znamke Ford. Lastnike modelov serije E in F ter Windstar, Explorer in Ranger je Ford v delavnice klical v letih od 1993 do 2003, napaka pa je bila dokaj nevarna, saj je šlo za možnost samovžiga zaradi napak stikal tempomatov, kar bi lahko vplivalo na delovanje protiblokirnega zavornega sistema. Ameriška agencija za varnost cestnega prometa (NHTSA) je zato pred kratkim znova pozvala lastnike, da pripeljejo avtomobile v Fordove servise, ker lahko pride do požara na avtomobilu, to pa se lahko zgodi kadarkoli – če je avtomobil parkiran ali pa če se vozimo z njim.
Ugotovili so tudi, da se kar osem milijonov lastnikov (od 14 milijonov morebiti prizadetih avtomobilov! ) doslej še ni odzvalo večkratnim pozivom Forda, ki je – po zagotovilih NHTSA – lastnike povsem korektno obveščal.
Kaj torej lahko pomeni tako majhen odziv lastnikov prizadetih Fordov?
Eden od odgovorov je sicer lahko tudi takšen, da pač ne zasledujejo medijev, drugi – verjetnejši – pa je, da se kaj dosti za vzdrževanje svojega avtomobila ne zanimajo.
Seveda gre v teh primerih za ameriške lastnike avtomobilov, a imam občutek, da tudi pri nas položaj glede skrbi za vzdrževanje avtomobilov na splošno ni kaj dosti boljši.
Razprava o tem, kdo je poročanje o vpoklicih napihnil, je sicer neutemeljena, navsezadnje gre pač za napake na izdelkih, ki jih je treba popraviti. A sta lahko vprašljiva tako način, kako se je to zgodilo, kot učinek, ki ga ima takšno poročanje na zavest uporabnikov avtomobilov.
Vse to pa ne odveže odgovornosti Toyotinih oddelkov za stike z javnostjo, ki so se in se še na novice o vpoklicu njihovih avtomobilov odzivajo takrat, ko so novice že objavljene, ne pa že prej, ko bi lahko s svojimi informacijami o tem, za kaj sploh gre, pripomogli k razumljivejši sliki o obsegu in vzroku napak na njihovih avtomobilih.
Tomaž Porekar