Uvodnik: Matjaž Korošak - Kot feniks iz pepela?

Pri novinarskem delu, kjer je treba vsak dan pokazati vsaj nekaj kritične distance zdaj do te, zdaj do one znamke, se od novinarja pravzaprav pričakuje, da je neopredeljen. Tega ne zahteva le novinarska etika, pač pa je tako tudi lažje držati zdravo distanco do znamk pri vsakodnevnem delu.

14. 4. 2022

Toda saj veste – ne le da čisto in povsem objektivno delo ni mogoče; če to delo opravljaš vsaj z nujno potrebnim čustvenim nabojem in strastjo ter predanostjo, potem tak tehnicističen pristop niti ni zaželen niti produktiven. A da ne bom preveč zašel – pri vseh teh znamkah, starih in porajajočih se, umirajočih in nastajajočih, sem le pri redkih našel neko pristnost, neko osebnost in pojavnost. Saj ne da jih ni, so pa redke.

Zato sem zadnje dni uspešno in z zadovoljstvom lovil informacije o povsem resno zvenečih načrtih in idejah o obuditvi znamke, ki je zadnja leta umirala na obroke samo zato, ker slave nekaterih modelov niso znali, hoteli ali zmogli dovolj dobro unovčiti. Seveda gre za Lancio – za ime, ki v avtomobilizmu ne pomeni le globalne športne slave z desetimi (ja, prav ste prebrali) naslovi svetovnega konstruktorskega prvaka v reliju (s tremi modeli), pač pa je tudi sinonim za inženirsko inovativnost in smelost, oblikovalsko prefinjenost in drznost.

Delta HF Integrale je bila v devetdesetih letih tako vznemirljiv in »hardcore« športen kompaktnik, da mu danes skoraj ne bi več našel primerjave. Po suhoparnih številkah in tehnikalijah morda že, toda po osebnosti in prepoznavnosti pa nikakor. In ni čudno, če danes dobro ohranjeni primerki dosegajo vrtoglave cene, ki lahko preskočijo tudi sto tisočakov ...

Prav boleče mučno je bilo gledati, kaj so razni salonski poznavalci in naučeni strategi iz Milana poskušali narediti iz tako športno prepoznavne ikone, kot je (bila) Lancia. Porivali so jo v premijski razred, označevali z luksuznim izdelkom, jo gladili in mehčali. Kot bi iz treniranega nemškega ovčarja s pedigrejem želeli narediti dobro manikiranega pudlja. Vse, kar jim je v teh letih, odkar je originalna Delta šla iz proizvodnje, uspelo, je uspešen pokop znamke. Nekoč ponos Fiata in daleč najbolj globalno prepoznavno ime so zreducirali na obskurno znamko, ki je pristala na enem sila ostarelem modelu.

Ampak zdaj je mogoče celo videti luč, no, vsaj brlivko na koncu predora. Novi šef znamke se očitno zaveda slavne preteklosti in Lancia ima zdaj menda zagotovljeno prihodnost znotraj koncerna Stellantis. In ja, tudi Delta je v teh načrtih. Kot vrh ponudbe, ki bo dobila na koncu razvojne verige tudi oznako HF, verjetno pa tudi Integrale (za štirikolesni pogon). Seveda bo tehnika navdih črpala iz podobnih modelov Stellantisa, toda ker obstajajo tudi najmočnejši hibridni modeli s 300 »konji« in štirikolesnim pogonom, me to navdaja z upanjem. Ravno tako kot obujanje podobno slavnih in zvenečih imen iz 116-letne tradicije te znamke.