Ni me sram (ali pa morda čisto malo), destvo pa je – sem len! Sicer ne v tej meri kot moja žena ali Botz, ki je nesojeni svetovni prvak v tej (ne)disciplini. Lenobi namreč. Zato mi je njegova filozofija (Botz je sicer legendarni špiker Radia Študent) zelo blizu:
1. Lenoba je glavna gonilna sila tega sveta – če ne bi bili preveč leni, bi hodili peš in ne bi imeli avtomobilov!
2. Ne želim plačati, zato da bi delal – fitnes že po definiciji odpade!
Zgoraj navedeno govori v prid dejstvu, da sem daleč od fanatičnega športnika, ki je zaljubljen v svoje telo. Če temu dodam kajenje in nekaj kilogramov odvečnih maščob, ki jih naberem čez zimo, vam je popolnoma jasno, da največ telovadim z jezikom.
Edina stvar, ki lahko premaga mojo lenobo, so dirke. Za službo ali karkoli drugega le s težavo vstanem iz postelje – na dan dirke pa me biološka ura zbudi na minuto natančno!
V letih, ko sem vozil dirkalne avtomobile in manj zmogljive formule, nisem imel težav z lastno lenobo. Na prvi krožni dirki sezone sem imel rahle težave s kondicijo, že na naslednji pa je bilo vse okej. In spet lenarjenje, cigarete, poležavanje . . Potem pa je prišla dirka v hrvaškem Čabru leta 2003. Zadnji kilometer 5.500 metrov dolge, zelo zavite steze nisem čutil rok in sem le s težavo odpeljal nekaj ostrih ovinkov pred ciljem. Izguba skoraj gotove zmage niti ni bila tako boleča, kot je bil občutek nemoči, ki se je prelevil v jezo – zaradi lastne lenobe! Kapljica čez rob je bila huda bolečina v vratu v zadnjih krogih dirke na Hugaroringu istega leta.
Če sem že vse življenje posvetil dirkam, pa ja ne bom dovolil, da me ovira taka malenkost, kot je telesna nepripravljenost! Sledile so vaje z utežmi na čeladi, dvigovanje uteži, sklece in druge ’neumnosti’. Seveda le v tej meri, da lahko vrtim volan in zdržim tudi do 3, 5 g v ovinkih.
Pred začetkom lanske sezone sem se pošteno bal novega bolida. Spraševal sem se, ali sem dovolj dobro telesno pripravljen za teh 500 ’konjev’. Morda se vam zdi neverjetno, a odpeljati štiri kilometre v formuli 3000 je fizično izjemno zahtevno. Da sem dorasel nalogi, sem se dokončno prepričal na dirki evropskega prvenstva v češkem Šternberku. Po skoraj devetih kilometrih sem v cilju mirno prižgal cigareto!
Cigarete prepogosto prižigam tudi to zimo in se trdo bojujem z lenobo. Botza še vedno občudujem, a le moram nadaljevati po svoji poti – hujšanje in telovadba sta mi usojena! Na žalost je tudi v avtošportu bistvenega pomena za dobre rezultate odlična telesna pripravljenost. Ne, o pikadu, balinanju ali šahu ne razmišljam. Ostajam v avtomobilizmu.
P. S.: Kaže, da sem našel idealno obliko fitnesa – telovadbo s kartingom v Roll Baru. Sporočil vam bom, ali mi bo uspelo.
Vladimir Stankovič, DD (Dirkačev Dnevnik)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja