Eno najneumnejših vprašanj šolskih otrok je brez dvoma: »Kaj bom jaz potreboval matematiko v vsakdanjem življenju? « Ja, okej, priznam, večini se ni zdela lahka, ampak žal brez nje ne gre.
Vsi bi bili takrat najbrž povsem zadovoljni z osnovnimi operacijami – s seštevanjem in odštevanjem ter z množenjem in deljenjem. Izkaže se, da od tu naprej res le malokdo zadevo obvlada, potem pa nastane hudič. Do te mere, da vam država podari poseben ’evrokalkulator’, ki ga ali ne znate uporabljati ali (in) ne veste, da je za preračunavanje iz ene v drugo valuto dober prav vsak kalkulator.
Če preskočimo trgovinske pripetljaje in se omejimo na avtomobilizem: tudi tu se matematika prikrito ali odkrito pojavlja na vsakem koraku. Tudi za povsem ’slučajnega’ uporabnika avtomobila. Avtomobil, nov ali rabljen, je treba kupiti in denar se vrednoti s številkami, ki jih je treba seštevati, morda celo izračunati (ali razumeti) bančno posojilo. Potem pride nakup goriva in – oh, kako neprijetno – tudi izračun porabe goriva. Preprost sklepni račun je, kot kaže praksa, že del višje matematike.
Na drugi stopnji, torej pri ljubitelju avtomobilov, se stvari krepko zapletejo, saj se matematiki pridruži fizika. Recimo merilniki: kaj pomeni 4.000 vrtljajev v minuti? Koliko je to v sekundi? Kaj pomeni šest barov tlaka olja v motorju? Kaj pomeni prestavno razmerje 13 proti 53? Razumeti smisel in (teoretično) delo menjalnika? Matematika! Kolikšen je obseg kolesa? Kaj pomeni zamenjati serijske gume s širšimi? Kako brati in razumeti podatke potovalnega računalnika? Kako se lahko domet med neprekinjeno vožnjo po podatku potovalnega računalnika veča? ? Kako izračunati srednjo hitrost bata pri največji moči? In, zanimivo, tule pridejo v poštev izključno operacije, naštete zgoraj . .
No, in končno statistika. Razumeti jo? Uj! Berete: ta in ta avtomobil se najmanj kvari. Ampak poznate nekoga ali ste celo sami lastnik tega avtomobila, ki se nenehno kvari, zato trdite: tega nikoli več! Ne morem pozabiti dame, menda sposobne in izobražene, ki me je vprašala: »Kateri avto naj kupim? Samo ne Peugeota! Sosed ga ima, pa je ves čas na servisu.«
Vzorec! Ko boste razumeli, kaj je vzorec, bo marsikatera odločitev lažja. Večji je vzorec, bolj je statistična trditev verjetna. Če imate podatek o enem avtomobilu, ne sklepajte o celotni populaciji tega avtomobila. Slovenija je majhna, zato se ozrite v svet; na spletu je marsikateri podatek.
In končno – ljudje. Za volanom. Če se trije tovornjakarji zapodijo v zasnežen vrhniški klanec in ustavijo promet, ne sodite, da so vsi tovornjakarji neotesani vozniki. In če se deset mulcev, ki so jim starši pri 18. letih ljubezen izkazali z močnim avtomobilom, v enem letu raztrešči na cesti, ne sodite dveh stvari: da so vsi mulci cestni divjaki brez znanja in da je hitrost nevarna. Ti mulci so le napačno vzgojeni in niso se naučili voziti. Ja, tudi to je matematika, in ja, vem, matematiko je težko razumeti.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol