Zadnja, sveža novica, da se z evropskim Nissanom nekaj dogaja, ni bila kakšno posebej veliko presenečenje. V zadnjih letih so se vodstvene ekipe v evropski centrali v švicarskem Rolleju zelo hitro menjavale. Zdajšnja pod vodstvom Gianluce de Ficchyja ima spet težko nalogo – popraviti škodo, ki se je nakopičila v zadnjih letih pri Nissanu Europe.
Za začetek bodo sicer dokaj majhno zasedbo v centrali še zmanjšali (za 55 ljudi), kar je najbrž znak, da je tudi vprašanje, ali je sploh potrebno, da je evropski Nissan sredi povsem neavtomobilskega okolja, kot je švicarski Rolle ob Ženevskem jezeru. Lani so še ugotavljali, da je vzrok za zmanjšanje prodaje v Evropi tudi v premajhnem vložku v marketing in komunikacije, a vse spremembe vodstvenih ljudi bodo kaj malo pomagale ob številnih nerazumljivih potezah, ki so se Nissanu dogajale pri določanju modelske politike za Evropo.
Veliki met se je Nissanu posrečil s Qahqaiem, ki je od začetka leta 2007 pa do zamenjave z drugim rodom leta 2013 prepričal več kot 1,2 milijona evropskih kupcev. A Qashqai je v Nissanovi produktni paleti posredno povzročil tudi nenamerne posledice – z njim so kupci dobili nadomestek za tedanje limuzine in petvratne kombilimuzine, kot sta bili Primera in Almera. Nissan je trdil, da bo Qashqai dober nadomestek zanje, kar je tudi bil. A so pozabili v ponudbo dodati kakšne dodatne privlačnejše modele. Zaradi rigorozne politike varčevanja (katere avtor je bil seveda vrhovni šef Carlos Ghosn) so zasnovo in izdelavo do takrat najbolje prodajanega evropskega Nissana, Micre, preselili v Indijo.
Stvar se ni obnesla. So pa naslednji rod Micre pri Nissanu pospremili s previsoko postavljeno cenovno politiko. Tudi dodatni ukrep, obuditev modela nižjega srednjega razreda, najprej Tiida, nato Pulsar, niso prinesli zaželenega uspeha.
Precejšnje razočaranje (pri kupcih in uporabnikih) povzročajo nekatere pomanjkljivosti celo pri najnaprednejših avtomobilih (Leaf).
Zdi se, da je bila modelna politika za Evropo preveč pod vplivom tega, da Nissanova ponudba ni smela preveč posegati na Renaultovo področje, ki je v zvezi med obema veljal za vodilnega v regiji, v njegovi organizaciji pa je seveda tudi prodajna mreža.
Tako spremembe v vodstvih (razen evropskega se hitro menjavajo tudi tista po posameznih trgih ali regijah, tudi na naši balkanski) ne bodo prinesle veliko, razen odpuščanja vodilnih, ki težko dosegajo neupravičeno visoko zastavljene cilje.