Poznate Gaussa? No, ne mislim osebno, težka bi bila, je namreč že več kot 150 let mrtev. Je pa znan, ker je bil genialen matematik in – med drugim – avtor znamenite krivulje, ki jo imenujemo kar po njem.
Opisuje namreč pravilo, da se neka populacija po neki svoji lastnosti vedno obnaša podobno. Populacija so lahko žebljički, žetončki ali ljudje.
Recimo takole: sprašujete ljudi na cesti, kdo pozna Franceta Prešerna, in znanje ocenite od (recimo) ena do deset. Izsledke narišete v diagram in dobite eno od različic gaussove krivulje. V splošnem pa, če si ne znate predstavljati, krivulja pravi (oziroma ugotavlja), da bolj ko se oddaljujete od nekega povprečja, manj je posameznikov populacije. Za bolj nevedne je krivulja od daleč podobna enemu dvigu in spustu sinusne krivulje.
Pojdimo k avtomobilom in na cesto med ljudi. Če bi merili hitrost mimovozečih na neki cesti, bi ugotovili, da jih gre največ blizu predpisov, bolj ko hitrost odstopa od predpisov, manj je posameznikov. Zelo malo jih pelje polžje in zelo malo jih divja.
Naroda in ljudi ni mogoče uokviriti v povprečje, pa če se država še tako trudi. In večinoma odstopanja niti niso slaba, saj pogosto prav ona prinašajo napredek. Če bi malo posplošili, bi rekli, da redki 'ta boljši' posamezniki vlečejo človeštvo naprej, 'ta slabši' delajo zmedo, vmes so pa ovce.
Ko se vozim (pa tudi če nisem ravno za volanom) in opazujem promet okoli sebe, se Gauss nenehno pojavlja. Srečuješ ga tu in tam. Potem v glavi vedno vlečem vzporednice, kako je nekaj, kar opazujem tam, na drugem delu Evrope ali tu pri nas.
In, vidite, Gauss je pozabil na Slovence. Najbrž ni prišel v Kranjsko Goro ali v Portorož na dopust. Poglejte namreč pravilo, do katerega sem se dokopal po dolgoletni študiji. Če je kje v Evropi kak pločnik, kaka ploščad ali podobno, ki je namenjena pešcem, predvsem pa prepovedana za parkiranje, se tam tu in tam pojavi kak ekstremnež, ki tam parkira.
Pravim: tu in tam. Kako je v Sloveniji? Če ni betonskih korit ali trdno pritrjenih stebričkov, postanejo pločnik, ploščad in podobno divje parkirišče.
Okej, to je le en primer. Kaj pa, še preden razvijemo tole v pravilo na podlagi opažanj drugih deviacij, če le na podlagi tega sklepamo, da smo Slovenci res narod ekstremnih odklonov in ne sledimo zakonitosti gaussove krivulje?
Večina nas malo upa, da ne, ampak po drugi strani bi tole pravilo lahko tudi dobro pojasnilo naše (ne)uspehe v gorskem plezanju ter smučanju, naše število samomorov in – pogostost prometnih nesreč zaradi neobladovanja vozila v ekstremnih razmerah.
Vinko Kernc