Kot sem že velikokrat napisal, še večkrat pa povedal, se dirkanja na hribu ne da primerjati z dirkanjem na pisti. Vsaka izmed panog ima svoje posebnosti, svoje prednosti in pomanjkljivosti – in prav obe sta mi enako ljubi!
Moja vrnitev na grobniško dirkališče po skoraj sedemletnem premoru je bila zelo čustvena. Ne le zato, ker je bilo to moje prvo pravo dirkališče, in ne le zato, ker sem na njem zmagal na svoji stoti dirki v karieri (oh, kako davno je to bilo! ) – temveč predvsem zato, ker sem že po dveh krogih znova podoživel tisti nepopisni občutek svobode, ki ti ga ponuja dirkališče, ko ostaneš sam z njim! Priznam, z besedami vam zelo težko pričaram ta občutek, ki v hipu spremeni pomen življenja in vse misli ter energijo usmeri v ozko in zavito asfaltno progo, v nenehni izziv, kako premagati čas ter samega sebe . . in tako je iz kroga v krog, vedno hitreje in hitreje!
No, ne vem, ali ste razumeli, vsekakor pa poskusite to doživeti sami, če se vam le ponudi priložnost.
Na Grobnik sem se vrnil za volanom prototipa Radical SR3, naše nove moštvene pridobitve. Prvi test je bil namenjen spoznavanju z dirkalnikom in preizkusu tehničnih predelav (morali smo prestaviti ročico menjalnika na desno stran in prilagoditi mojemu okusu še nekaj malenkosti) ter 'lovljenju' fines, ki so značilne za posamezne dirkalnike in močno vplivajo na izbor pravilnih nastavitev.
Tako kot sem pričakoval, me Radical ni navdušil z močjo motorja, ki je za polovico manjša kot v moji formuli 3000. Je bilo pa toliko večje presenečenje nad izjemno vodljivostjo in lahkoto upravljanja tega dirkalnika! Mehke stopalke, natančna in lahka prestavna ročica šeststopenjskega menjalnika, odlično držanje začrtane smeri vožnje, dobre zavore, vodljivost pri močnem zaviranju, predvidljive reakcije na skrajnem limitu v ovinkih, jasna odzivnost na spremembe nastavitev – zaradi vsega tega je dirkanje z Radicalom zelo preprosto in zabavno! Prvi vtisi so več kot pozitivni, seveda pa bom o dejanski konkurenčnosti tega avtomobila poročal šele po prvi dirki, ko se bom s tekmeci pomeril v neposrednem boju.
Ves ta čas pa sem zelo močno pogrešal svojo pravo ljubezen, svojo grozljivo brutalno formulo 3000, ki se je s precej zamude vrnila iz Italije z močnejšim motorjem in še nekaterimi spremembami. Pred prvo dirko sem zelo negotov ter zaskrbljen. Preveč neznank je, s katerimi se bom moral soočiti, in močno upam, da mi bo uspelo ohraniti trezno glavo in mirne živce, ko se bo čez nekaj dni prvič letos prižgala zelena luč. Če vas zanima, ali mi je uspelo, preberite kolumno v naslednjem AM.
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol