Z vprašanjem, ali gre za povsem nov avto ali le za spretno prenovo, se avtomobilski novinarji ne srečamo redko. A tokrat se to vprašanje zastavlja v drugačnem kontekstu.
V kakem letu dni se Sloveniji obeta nova prometna zakonodaja. No ja, glede na slišano na prvem posvetu o njej ne bo čisto nova, vsekakor pa gre za korenito prenovo. In to si je, roko na srce, že zaslužila.
Med novostmi bo seveda tudi nekaj višjih kazni. Ena ali dve nujno potrebni, večina med njimi pa, kot opozarjajo strokovnjaki, ki se spoznajo na kaznovanje (mednje sicer snovalci novosti gotovo ne sodijo), nepotrebno višje oziroma že tako ali tako previsoke.
In to čeprav je ministrica Kresalova obljubljala, da višjih kazni ne bo – in če se prav spomnim, so se ji v boju za volilne točke že obstoječe v marsikaterem primeru zdele previsoke (pa zato v novem predlogu zakonodaje nižjih ni).
Bistvo prenove je v jasni delitvi zakonov: po eden o vseh delih prometa (torej o vozilih, o voznikih in o cestah) in četrti o prometnih pravilih, ki se jih morajo vsi udeleženci držati. Stvar je zastavljena dobro, a vsaj na prvo branje ima nekaj zijajočih pomanjkljivosti.
Prva med njimi je, da vse predlagano nima nikakršnega vpliva na večkratne povratnike. Višje kazni in zaplembe avtomobilov nanje ne delujejo in edina prava rešitev je, da se jim fizično prepreči voziti (po domače se temu reče zapor) za čas, za katerega jim je bilo odvzeto dovoljenje – ker te prepovedi pač niso spoštovali.
Drugi problem je neprilagojena hitrost. Policisti jo kot razlog vse preradi zapišejo, ne da bi se sploh prepričali, ali to drži. Zakon je namreč jasen: vsak udeleženec v prometu ima pravico, da pričakuje, da se bodo drugi udeleženci ravnali po zakonskih predpisih. In če cesta ni vzdrževana po predpisih, za nesrečo, pri kateri policisti vse preradi zapišejo, da je njen vzrok 'neprilagojena hitrost', ne more biti kriv voznik, pač pa vzdrževalec ceste.
Zato je treba v zakon jasno zapisati, da neprilagojena hitrost ne morebiti vzrok nesreče, če cesta ne ustreza zakonskim oziroma tehničnim zahtevam.
Urediti je treba še vprašanje statistike vzrokov nesreč, ki jih je treba natančno raziskati, ne pa le dajati pavšalnih ocen (ja, spet je tu neprilagojena hitrost pa bedarija, imenovana napačna stran ali smer vožnje, in podobno), na novo določiti višino kazni, ki marsikje še vedno ne ustreza nevarnosti prekrška . .
Osnova je dobra, le dela bo še dosti.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja