Razočaranje, ki sem ga doživel na Rogli in o katerem sem pisal v prejšnji kolumni, ni minilo – le poleglo se je! Sredi sezone ni časa za obžalovanje in objokavanje zamujenih priložnosti, saj je treba vso energijo usmeriti v prihajajoče dirke.
Kratek premor po dirki na Rogli smo izkoristili za temeljit pregled formule, predvsem pa za odpravo težav z elektroniko. Da je tudi preizkušanje elektronike trdo delo, sem se prepričal, ko sem sedel v formuli več kot dve uri, pri temperaturi okoli 32 stopinj, in delal prav nič prijetne kroge po Grobniku. Pa niti ne cele kroge! Preizkušali smo start, pretikanje s power shiftom (kratka prestavna razmerja za gorske dirke omogočajo 'polno' šesto prestavo že na izhodu iz ulice boksov! ) ter delovanje motorja pri različnih obratih.
Po vsakem krogu sem se vrnil v ulico boksov, motorni elektronik pa je z računalnikom iskal napake. Kmalu je ugotovil, zakaj sem imel na Rogli težave: lambda sonda motorja je bila programirana le za delovanje do nadmorske višine tisoč metrov! ! ! Ker pa je že start na Rogli na več kot 1.200 metrih, je omenjena sonda pošiljala motorni elektroniki popolnoma zmedene signale, na katere se je ta odzivala s pretiranim doziranjem goriva. Po domače: motor je popolnoma zalilo!
Vrnimo se h grobniškim testnim krogom. Moja formula, ki je popolnoma prilagojena gorskim dirkam, se mi je prav zasmilila. Zaradi premehkega podvozja je na grbinah močno drsala po asfaltu, ves čas pa sem moral tudi paziti, da ne bi pregrel zelo mehkih zavornih oblog (specialnih za gorske dirke). In tudi 234 km/h največje hitrosti je za Grobnik tako malo, da bi skorajda vso progo lahko prevozil v najvišji prestavi. Res pa je, da sem se naježil ob misli, kakšen užitek bi bil odpeljati Grobnik s pravilno nastavljeno formulo 3000! Če mi ne verjamete, da bi šlo pod 1:20, je to samo vaš problem!
Kakorkoli že, kaže, da je bilo preizkušanje zelo uspešno. Motor in vsi elektronski sistemi so tokrat delovali brezhibno, ne upam pa se veseliti, preden vsega ne preizkusim ta konec tedna na dirki evropskega prvenstva v Bratislavi, na hitri progi, ki jo imam zelo rad in na kateri še nisem vozil brez različnih tehničnih težav (zavore, gume, menjalnik, zaganjalnik itd.). Če bo vse delovalo . . Ne! Tokrat bom tiho! Boste že prebrali v naslednjem AM, kako je šlo.
P. S.: Zelo dobro pa je šlo Aljoši Mraku na Racelandu z Radicalom SR3 (oglejte si video na www.avto-magazin.si). Prve kroge za volanom tega dirkalnika je predirkal suvereno in hitro. Končno se je tudi sam prepričal v to, kako hiter in lepo vodljiv je angleški bolid. Da je 1, 5-litrski motorček pognal Radicala do daleč najboljših časov na Racelandu, pa je bilo samoumevno! Povem naj le še to, da je šlo veliko hitreje kot 50 sekund za krog!
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)