Že prejšnji mesec sem namignil, da bo konec leta pester, in tak je tudi bil.
Z moje strani je konec leta poskrbel za vrhunec oziroma prvo dejanje v izboru za evropski avto leta. Konec novembra namreč prvič glasujemo in izberemo sedmerico finalistov.
Še v prejšnji kolumni sem namigoval, da bi lahko videli zanimivo druščino, in to se je tudi zgodilo. Morda sem sam osebno pričakoval kakšnega križanca več, a počasi se zdi, da so bolj zanimivi oblikovno drugačni avtomobili. No, vsaj za izbor in za resnično novost leta. Sicer s križanci ni šale - še vedno so najbolje prodajani razred in številne študije kažejo, da bo tako tudi v prihodnje. A vendarle se zdi, da ni več dovolj, če znamka naredi samo 'še' enega križanca.
Izbira je vse večja, kupec pa tako potrebuje nekaj več, da ga avto prepriča. Tudi zato se zdi Citroënova poteza, da naredi drugačen avtomobil, hvale vredna. Ne samo oblikovno (kjer tudi izstopa), ampak tudi z vožnjo. Ne bom se ponavljal, saj si o njem lahko vse preberete na straneh tokratnega Avto magazina, a izjemno udobna vožnja z velikim in včasih okornim križancem sploh ni slaba ideja. Tudi zato se je uvrstil med sedmerico finalistov, kjer dela družbo še nostalgični športnici Alpine A 110, koncernskemu Peugeotu 508, trem klasičnim avtomobilom - Fordu Focusu, Kii Ceed in Mercedesu razreda A ter električnemu Jaguarju I-Peace.
Ta je morda za koga presenečenje, a ne gre pozabiti, da je v izboru električni avto že zmagal. Slednje je za marsikoga še vedno čudna zmaga, a v izboru gledamo tudi v prihodnost. Včasih morda celo preveč, a vendarle se zdi, da bo treba na električne avtomobile v prihodnje precej resno računati. O tem sem sicer tudi že namigoval v prejšnji kolumni, so pa ta namigovanja dobila potrditev na nedavnem avtomobilskem salonu v kitajskem Guangdžuju.
Salon sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če na precej veliki površini pozornosti ne bi iskali tudi električni avtomobili. Pravzaprav bi bil boljši izraz vozila, saj se Kitajci pripravljajo, da bo elektrika gnala vse. Z Dušanom sva se hkrati udeležila še posebnega testiranja (tudi to lahko preberete na tokratnih straneh Avto magazina), kjer sva dobila še eno potrditev - Kitajci že imajo električne avtomobile, ki lahko za zmerno ceno poskrbijo za povsem spodoben domet.
A medtem ko so ti avtomobili za zdaj še nezanimivi za Evropo, s prihajajočimi ne bo več tako. Kitajci niso neumni in za prepričanje evropske javnosti novačijo evropsko znanje. V obliki strokovnjakov ali celo celih znamk. Dvomim sicer, da so pri Geelyju o tem razmišljali že takrat, ko so se odločili za nakup Volva, a če bodo zdaj združili svoje električno znanje z Volvovimi avtomobili in izkušnjami, potem zna biti pestro. Pa tudi sicer se je na salonu predstavilo nekaj avtomobilov, ki se jih v Evropi zagotovo ne bi sramovali. In če potem prištejemo še korejsko navezo Hyundai-Kia, ki s svojima avtomobiloma za zmeren denar ponujata več kot 400-kilometrski električni doseg in dodamo prestižne evropske znamke, je več kot jasno, da se avtomobilska električna industrija prebuja.
A po drugi strani je seveda res, da se mora zdaj prebuditi še infrastruktura. O tem pa morda kdaj drugič.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj