Pismo dedku Mrazu

Sem otrok socializma (in ne komunizma, kot nas pomenljivo prepričuje tranzicijska desnica! ) in ne verjamem v Božička.

Vladimir Stankovič (foto: Aleš Pavletič) Aleš Pavletič
3. 1. 2010

Poznal sem le dedka Mraza, ki je bil v železnih časih totalitarizma (za čuda! ) v isti obleki kot Coca-Colin Božiček! Naj si bo kdorkoli ali karkoli, imam pravico, da verjamem vsaj v čudeže – eden izmed njih bi bilo tudi to, da bodo pridni obdarovani. Pa kaj še!

A kljub temu želim še naprej sanjati, v nekaj moram verjeti, da se boj moj neuničljivi optimizem lahko še naprej prehranjeval z iluzijami. In verjamem!

Zato bo dedek Mraz dobil dolg seznam mojih dirkaških želja. Takoj po koncu tega prisrčno kičastega praznika gre naša formula 3000 v tujino na 'kondicijske' priprave za prihajajočo sezono. Privoščili ji bomo kopico daril. Dobila bo nove bencinske črpalke, nove uniballs, nove blažilnike, kar nekaj novih zobnikov v menjalniku, pohvalila se bo lahko celo s 'face liftingom' – izboljšali bomo sprednji spojler. Na koncu pride še šminka: nova barva, posodobljen dizajn. Pika na 'i' pa bosta obvolanski stikali za prestavljanje, ki si ju želim že kar nekaj časa.

Ker je bog (baje) najprej sam sebi brado ustvaril, nisem skoparil niti z željami zase. Precej skromne so: odpeljati 12 dirk evropskega prvenstva (no, vsaj 10), zmagati na petih, na štirih se uvrstiti na stopničke in se okititi z naslovom prvaka Evrope. Želim si tudi odpeljati še tistih nekaj domačih dirk ter osvojiti še en naslov prvaka Slovenije. Bolj pritlehne želje pa so 12 kompletov novih gum, dirka v Ilirski Bistrici, na kateri ne bom več postavljal rekordov v hitrih odstopih, delujoče zavore in druge malenkosti, ki dirkaško življenje naredijo mnogo bolj prijetno in znosno.

Ne, ne pravim, da dirkaško življenje ni prijetno, ravno nasprotno. Bolj kot vse drugo (in tokrat čisto zares! ) želim tudi v letu 2010 uživati v vsakem prevoženem kilometru, v vsakem ovinku in v vsakem novem izzivu – teh pa v dirkanju nikoli ne zmanjka! In ne želim razočarati vseh tistih, ki hodijo z mano po tej pogosto trnovi poti ter verjamejo vame.

Seveda imam tudi skrite želje – te sem poslal dedku Mrazu v post scriptumu. Za zdaj so še malo zmedene, nedefinirane, celo utopično ambiciozne, pa vendarle – moje so. In če še ne veste, sem uresničil tudi bolj nore ideje. Za zdaj vam ne morem vsega razkriti, lahko pa namignem, da so povezane s krožnimi dirkami, mojo staro ljubeznijo, ki sem jo zadnja leta popolnoma zapostavil, čeprav še vedno hrepenim po njej. Kdo ve …

Ja, kdo ve? ! Ko mine praznična evforija, se bo pred nami pokazalo le še eno leto, enako kot vsa tista pred njim in tista, ki mu bodo sledila. Leto upanja, trpljenja in veselja … Leto zmag in porazov … Srečno 2010!

Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)