Malo je avtomobilov na svetu, ki jih ljudje čakajo tako kot Golfa.
Še mesec ali dva in tudi v Slovenijo bo pripeljala osma generacija, ki sicer ne prinaša oblikovne revolucije, a prinaša ogromen tehnološki oziroma digitalni napredek. Marsikomu je težko razumljivo, da številnim bodočim kupcem niti ni mar, kakšna bo oblika, tudi za notranjost se ne brigajo kaj dosti. Pomembno je, da bo Golf nov.
Težko razumljivo, a to je pač Golfova karizma, ki nikakor ni oblika, ob kateri bi se zgodila ljubezen na prvi pogled, je pa nekakšno prijateljstvo, ki se sklene za vedno. To namreč lahko potrdim iz lastnih izkušenj. Ko sem se pred dobrimi 20 leti začel ukvarjati z avtomobilističnim novinarstvom, mi je kri po žilah poganjalo vse, kar je bilo hitro in veliko. Golf tu ni imel nikakršnih možnosti. Kaj vredna je bila zgolj različica GTI, vse drugo je bilo za stare ‘fotre’. A z vsakim naslednjim testom sem imel (sam pri sebi) več težav. Najti tiste stvari, ki bi me motile.
Vsakič, ko sem namreč sedel vanj, je bilo v njem vse, kar sem potreboval pri roki, na pravem mestu. Kljubovanje misli, da mi Golf ni všeč, ker je itak vsem, ni imelo več smisla. Priznam, kaj hitro me je Golf prepričal in obrnil sem ploščo. Težko pravzaprav zapišem, zakaj, in v isti sapi ponavljam, da oblikovno vsekakor ni avto, ki te zasvoji, očara in prebudi metuljčke v trebuhu. A je avto, ki postavlja merila. Lahko si zaljubljen v katerikoli avto na svetu, a vedno, ko sedeš v Golfa, zapreš vrata in spelješ, se počutiš, kot da si prišel domov.
Vsaj zame je Golf avto. Če vam je všeč ali ne. Ker, da se razumemo, to tudi meni ni. A vse napisano niso zgolj 'pocukrane' misli, temveč resnica, ki me je dolgo razjedala. Potem sem se ji, kot že zapisano, prepustil in začel uživati. V tistih malih stvareh, ki drugim avtomobilom pač manjkajo. Pa četudi je to zgolj status.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj