Nekako sem vajen, da se dirkalna sezona (doma in v 'našem' delu Evrope) konča zadnje dni septembra ali v začetku oktobra. Letos, nekoliko tudi zaradi vremena, pa bodo domači reli vozniki šele ta konec tedna sklenili svojo sezono.
Odločil sem se, da se bom tokrat odpovedal svoji 'novinarski dirkaški' pravici komentiranja drugih avtošportnih panog v Sloveniji. Morda me je analiza gorskega prvenstva preveč izčrpala . . Ne, prej bo to, da se mi ljubi govoriti (pisati) v veter . .
Kakorkoli že, zgoraj omenjeni podaljšek letošnje sezone me je zmotil v tej meri, da še nisem nehal razmišljati o dirkanju. Normalno je, da v tem času preneham sanjati in se primem dela – priprave na prihodnje leto. Moja letošnja sezona je minila tako hitro, odpeljal sem le 10 dirk, da sem razmišljal celo o tem, da bi odpeljal kak reli!
Si predstavljate, kakšna kriza je to, če jaz razmišljam o reliju? ! Potem je tu še Lema, ki me nenehno 'kuri' z različnimi testiranji in novimi avtomobili za krožne dirke, ki so še vedno moja prva ljubezen, pa neki KTM show v Logatcu, ki bo te dni, pa Andrej Slak, ki kupuje Gineto za prvenstvo GT4, da ne naštevam naprej.
Vseeno, moram se lotiti dela in, vsaj za letos, nehati sanjati. Te dni mrzlično končujem sezono tudi na papirju in pripravljam obsežna letna poročila za poslovne partnerje. Tudi na tem področju je treba vsako leto stopiti korak naprej, v krizni situaciji (ki se bo, kot kaže, nadaljevala v Sloveniji tudi v prihodnjem letu) pa je nujno ponujati čim več in se zadovoljiti z manjšim.
Prvo v dirkanju ni nobena težava, drugo (zadovoljiti se z manjšim) pa je izredno težko. Vsak poseg v dirkalnik je zelo drag, zelo težko pa je zagotoviti morebitne rezervne sklade za primer večjih poškodb. Seveda, še vedno (kot nekaj zadnjih let) moji prioriteti ostajata evropsko gorsko prvenstvo in nastopanje na vseh dirkah, a šele na začetku sezone 2011 bo jasno, ali bo to tudi finančno izvedljivo.
No, nekoliko sem se oddaljil od tega, kar sem hotel povedati na začetku. Moja poanta je, da s podaljški ni nič narobe in da bi bilo lepo imeti tudi kakšen zimski dogodek (verjetno se spomnite Lemeževe Planice in Kranjske Gore). Osebno bi se zadovoljil s 15 dirkami na leto, potem pa še s kakšno v Avstraliji pa 24 ur Dubaja . . In potem sem se zbudil v megleni Ljubljani.
Pa vendarle, nikoli ne veš. Lahko še tako hitro dirkaš, a ne moreš ujeti svojih sanj, lahko pa te počakajo skrite za kakšnim ovinkom in ti kar padejo v naročje. Dovolj je nikoli ne odnehati – no, še malo mazohista je treba imeti v sebi, ampak pustimo podrobnosti.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja