Prejšnji mesec sva z Dušanom spet obiskala kitajski avtomobilski salon, tokrat v Šanghaju. Čeprav na ta del sveta še vedno gledamo zviška, pozorni opazovalec zlahka ugotovi, da je to velika napaka.
Tudi tokrat sva se na Kitajsko podala v organizaciji kitajske internetne agencije (Internet info Agency), ki je obisk novinarjev z vsega sveta organizirala že četrtič. Agencija skrbi za promocijo kitajske avtomobilske industrije, s povabilom novinarjev z različnih koncev sveta pa prek njih poskušajo predstaviti kitajsko avtomobilsko industrijo tudi širnemu svetu. Ta niso zgolj avtomobili, tisti, ki se že vozijo po (večinoma) kitajskih cestah, ampak tudi nenehne izboljšave in novosti.
Tudi tokrat smo imeli možnost podrobnega vpogleda v svet kitajske avtomobilske industrije. Več o tem si seveda lahko preberete na temu namenjenih straneh, sam pa bi rad omenil predvsem nekaj drugih stvari.
Le malokdo se spomni prihoda korejskega Hyundaia in Kie v Slovenijo. Takrat smo na te avtomobile gledali tako zelo zviška, da se jim je marsikdo celo posmehoval in jim napovedoval skorajšnji bridki konec. Pa se seveda to ni zgodilo in zdaj lahko mirno zapišem, da sta obe znamki že del evropske avtomobilske kulture. Ampak je to zanje sploh pomembno? Je to za azijske znamke ključno? Da jih odobrimo Evropejci in kupujemo njihove izdelke?
Nikakor ne! To se zdi pomembno samo nam, Evropejcem. Njim je to pač zadostitev nekega dela sveta, ki pa zanje nikakor ni ključen. Na prejšnjem šanghajskem avtomobilskem salonu smo imeli priložnost pogovorov s kar nekaj pomembnimi veljaki v svetu kitajske avtomobilske industrije. Predstavili so svoje vizije, ideje in produkte. Skoraj zagotovo bi bilo nekaj avtomobilov že danes brez dvoma zelo uspešnih tudi v Evropi.
Morda bi se zataknilo pri zvezdicah Euro NCAP? Čisto mogoče, a treba je vedeti nekaj – tri, štiri in pet zvezdic v Evropi dosežejo nova vozila. Kaj pa stara, tista, ki so stara več deset let ali celo polnoletna? No, tista so brez dvoma precej slabša od marsikaterega kitajskega avtomobila. In da se razumemo – novodobni kitajski avtomobili bodo imeli v osnovni opremi precej več kot marsikateri evropski. Vključno z radarji in varnostno-asistenčnimi sistemi, ki navsezadnje omogočajo tudi že samodejno vožnjo.
Ampak to sploh ni bistvo. Bistvo je to, da se kar nekaj novonastalih kitajskih znamk osredotoča zgolj na domači avtomobilski trg. Napaka? Morda za nepoučenega Evropejca! Za vse druge pa – na Kitajskem so lani prodali 28 milijonov vozil. Nekaj več kot štiri milijone gospodarskih in nekaj manj kot 24 milijonov osebnih avtomobilov. Se vam še zdi, da se morajo Kitajci ukvarjati z izvozom?
Pri tem pa seveda ne gre pozabiti, da takšne količine prodanih avtomobilov botrujejo k večji konkurenci, ki sili proizvajalce, da v avtomobile vgrajujejo vse boljše materiale, novejšo tehnologijo in na splošno zagotavljajo boljšo vozniško izkušnjo. In kar nenadoma bodo ti 'ceneni' avtomobili povsem spodobni in elegantni. Več jih bo, cenejši bodo tehnologije in novi materiali. Posledično bodo tako Kitajci, vsaj upam, nekoč prisilili tudi druge (beri evropske proizvajalce), da cen ne bodo več navijali v nebo. Bomo takrat še gledali postrani na kitajsko avtomobilsko industrijo?