Možje v modrem so kar delavni, mar ne? Pridno lovijo voznike, ki ogrožajo druge z nepravilno, nevarno in nekulturno vožnjo, ujamejo skoraj vsakega kriminalca in nasploh skrbijo, da smo čim varnejši . .
Ja, pravljice so lepa stvar. V resnici pa je stvar drugačna. Pustimo ob strani dejstvo, da se še v romska naselja ne upajo zaiti ali se vmešati v dober gostilniški pretep – tudi na cesti jim je skrb za varnost očitno tuja.
Lovljenje prehitrih voznikov je namreč velikokrat le pesek v oči. Res je, nekateri prehitri vozniki so tudi nevarni, a tega ne gre posploševati. Še posebej ne na avtocestah, kjer kar mrgoli mnogo bolj nevarnih prekrškarjev od tistih, ki se le vozijo umirjeno prehitro. Premajhna varnostna razdalja, prehitevanja po desni, nevarni manevri – vsakdanjost na naših cestah.
A namesto da bi raje kupili še deset civilnih avtomobilov s sistemom Provida in se posvetili lovljenju tovrstnih prekrškarjev (in tistih, ki s hitrostjo resno pretiravajo), denar raje porabijo za fiksne radarje, ki so namenjeni lovljenju tistih, ki so kar nekaj kilometrov na uro prehitri, ne glede na to, kako nevarni so v resnici. In nekateri tako bolni prometnovarnostni politiki celo ploskajo.
Kaj pa, če bi policisti z enako vnemo začeli skrbeti za to, da bi bile naše ceste varne in primerno vzdrževane? Zakaj kazni ne pišejo cestnim podjetjem in njihovim odgovornim osebam? Nepokošene bankine, ki zmanjšujejo preglednost, drevje in grmovje, ki prekriva prometne znake, poškodovano cestišče, ki ne ustreza zakonom in predpisom, nepopravljene varnostne ograje, olje na cestišču.
Vse to so stvari, zaradi katerih bi policisti morali (! ) redno in nenehno izdajati plačilne naloge (ali celo podajati kazenske ovadbe, kadar se zaradi tega zgodi nesreča) vzdrževalcem in njihovim odgovornim osebam. Prepričan sem, da bi se vzdrževanost cest hitro povečala, če bi direktorja cestnega podjetja pričakala položnica (njegova, osebna) za tisočaka – večkrat na mesec.
Ampak policiji za to očitno manjka pameti ali hrabrosti . . Ali pa je lovljenje prehitrih preprosto preveč udobno, da bi počeli kaj drugega. Ministrica pa nič . .
Dušan Lukič, odgovorni urednik