Grobemu vmešavanju politike v šport sem bil priča že ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Balkanski primitivni politični interesi so bili sicer v največji meri uperjeni na nogometne zelenice in v preostale ekipne športe, avtomobilizem pa so le oplazili. Bili so časi, ko so Hrvatje prepovedali dirkanje z Yugom, in časi, ko so nekateri slovenski dirkači pustili skorajda že osvojene naslove prvaka nekje daleč na jugu.
K sreči je politika danes vse bolj subtilna in taktna, a to še ne pomeni, da se želi odpovedati (ter da se bo) lahkotnemu manipuliranju z razgretimi množicami. Da so še z obema nogama globoko v balkanskem blatu, so naši južni sosedje znova dokazali s sicer zelo profesionalno izpeljano predvolilno reklamno kampanjo HDZ-ja, v katero so vključili nekatere svoje največje športne zvezdnike. Ciljna skupina, ki bo ‘popušila’ inteligenco nogometaša, pa je že zdavnaj zelo jasno profilirana ter tako številna, da je zmaga tako rekoč zagotovljena!
Da pa smo z eno nogo v balkanskem blatu tudi mi, je bilo razvidno iz nedavne predsedniške kampanje. Športniki ranga Martina Strela so zavzeli ‘trdna stališča’, zelo mogoče pa je, da njihova ‘prepričljivost in privlačnost’ za množice v Sloveniji ni bila izrabljena v polni meri tudi zaradi značilnega antizvezdniškega razpoloženja v deželici pod Alpami.
Športniki smo še drugače vpeti v mrežo politike, ki je svoje lovke stegnila tudi globoko v gospodarstvo. Vzdušje v zadnjih nekaj letih v politično vedno bolj razdeljeni Sloveniji je najmanj mučno. Negotovost ter nesproščenost vrhunskih menedžerjev, čakanje na ‘boljše čase’ ter ravnodušnost države glede razvoja vrhunskega športa niso šli niti mimo nas avtomobilistov. Iskanje političnih opcij ter cukanje za rokav ‘naših’ je nam, po definiciji apolitičnim individualistom, zelo zoprno opravilo. Sam sem glede politike doživel razodetje – dojel sem, da se lahko močno dotakne tudi mojega vsakdanjega življenja. Zgrozil sem se, ko sem pri sebi opazil prve znake oportunizma, a zdi se mi (lahko se tolažim! ), da mi ga je uspelo premagati ter ohraniti dokaj neomajna prepričanja.
Ne smemo se slepiti: če ješ z volkovi, moraš tudi tuliti z njimi! Politika je tista, ki nam lahko zagotovi dirkaško infrastrukturo, in politika je tista (žal, še vedno), ki nam lahko odpre vrata v gospodarstvo in celo v medije. Na tej točki se seveda znova pojavi prikazen oportunizma in lahko si srečen, če jo odženeš s tisto krepko ljudsko: »Komu mar? ! Politika je itak kurba! « Glede tega, ali je dejstvo, da avtomobilisti še vedno bolj potrebujemo politiko kot ona nas, dobro ali slabo, pa si še nisem čisto na jasnem.
P. S.
Moj dirkaški dnevnik na straneh AM danes praznuje drugi rojstni dan. Upam, da moja razmišljanja radi prebirate, kajti kaže, da me Lucky (še) ne namerava odsloviti (morda pa se le ne upa zaradi političnih razlogov ? saj veste uravnoteženost medijev! ).
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel