Zadeva iz naslova ni tako preprosta, kot si morda mislite, in pravica do vzgoje ni dana vsakomur. Tudi v demokraciji ne.
Pravico do vzgoje imajo starši do svojega otroka. Pravico jim daje naslov starševstva.
Pravico do vzgoje (v širšem pomenu besede) imajo učitelji do svojih učencev. Pravico jim dajejo učenci, ki so se samovoljno prijavili k učenju, do polnoletnosti pa njihovi starši.
Drugi pravice do vzgoje nimajo.
Pa se vprašam: kdo daje pravico do vzgoje voznikom na cesti?
Da razčistimo. Ne govorim o policistih, ki tako in tako na cesti niso zato, da bi vzgajali, ampak da bi vzdrževali red in ugotavljali kršitve. Policisti ne vzgajajo. Ne govorim niti o inštruktorjih vožnje, ki spadajo pod drugo zgoraj omenjeno kategorijo. Govorim o voznikih, ki vzgajajo druge voznike.
Če bi k zadevi pristopili analitično, bi ugotovili, da je prijemov teh voznikov več: roteče mahajo z rokami, kažejo sredinec, svetijo z dolgimi lučmi, izmenično (hitro) prižigajo in ugašajo dolge luči, najdrznejši pa celo vzgajajo z namernim odvzemanjem prostora in s tem pravic drugih udeležencev v prometu.
Vse to si lahko razlagam le kot način, kako drugemu vozniku dopovedati, da 'vzgojitelju' njegovo ravnanje ni všeč. Toda kaj je vzgojitelj s tem dosegel? Največkrat nič, razen tega, da je povečal dejavnik nevarnosti v prometu.
Marsikdaj se zgodi, da nekdo v prometu naredi nekaj, kar ni najbolj prav. Nalašč ali nehote, ni pomembno. Če je to ravnanje slučajno izzvalo nevarnost, je prava pot drugih, da skušajo nevarnost 'zaobiti' z modrim ravnanjem in biti zadovoljni, da se ni nič pripetilo. Temu se reče (tudi) etika v prometu in v razvitih državah je na precej visoki ravni. Kaj si potem mislimo o tistem, ki je izzval nevarnost, je stvar posameznika. Lahko potem o tem dogodku mirno razpravljate z znanci in prijatelji in si daste duška.
Tu ne morem, da ne bi omenil demografije in zemljepisa. Alpe so lepo delo narave, so pa tudi jedro omenjenega problema v tem delu sveta. Psihologi bi menda znali razložiti, da gre za 'zaplankanost', a iskanje tovrstnega vzroka vsaj na tej ravni ne pelje do rešitve. Dejstvo je, da smo Slovenci skupaj z Avstrijci in s Švicarji evropski prvaki v vzgoji drugih voznikov.
Ne glede na registrsko oznako 'vzgojitelja' pa si upam trditi: vzgajanje drugih voznikov je zdravljenje lastnih kompleksov. Takšni bi resno morali k psihologu. In ZVCP bi to moral predvidevati.
Vinko Kernc