Moje zime so kratke – začnejo se decembra in končajo v drugi polovici januarja. Vse drugo so priprave na novo sezono, začinjene s predsezonskimi pričakovanji. Realnimi pričakovanji? Kar mislite si! Veliko bolj razburljiva so!
Nekoliko nerodno je, da se obe moji sezoni, tista na Prokartingu in dirkalna, začneta skorajda sočasno. Dnevi so naenkrat prekratki, napetost se stopnjuje in le dejanski start v sezono dokončno prinese olajšanje.
Letošnje leto je postreglo s čudovitim zgodnjespomladanskim vremenom, ki je dovolilo, da poženemo našo novo karting floto že 17. marca. Rekordno zgodaj! Tako so se predsezonska pričakovanja uresničila predčasno in skorajda v popolnosti – novi Rimo karti so izvrstni, dosežki na izpopolnjeni in podaljšani progi Prokartinga pa vrhunski.
Vreme gor ali dol, dirkalna sezona se bo začela 21. aprila v Rechbergu. Datum, ki se mi bliža s svetlobno hitrostjo! Bova z Gibsonom pripravljena? Nimam pojma!
Dirkalnik je čez zimo doživel temeljito preobrazbo. Nova turbina, nova barva in dizajn, predelano podvozje in tisoč drobnih malenkosti ... To je le del tega, kar smo naredili (in še vedno delamo) na njem. Izvrstno delo na motorju sta opravila genialni Mitja (Protuning, specialist za elektroniko) in Emir Ribič, strokovnjak za turbo tuning, ki sta mi za začetek sezone zagotovila zadostno zalogo konjskih moči, veliko več navora kot lani in odlično podlago za nadaljnji razvoj motorja. Moja največja skrb ostajajo zanesljivost in nastavitve podvozja. Glede slednjih sem bil čez zimo v nenehnem stiku z Anglijo in Novo Zelandijo. Informacije, ki sem jih dobil, pa bodo implementirali (udejanjili) tisti trenutno najhitrejši na gorskih dirkah – Italijani!
Najbolj zanimivo, najbolj begajoče, najboljše, najslabše, najbolj stimulativno, najbolj obupno, skratka vse 'naj', česar se lahko spomnim, je to, da je prihajajoča sezona popolna neznanka! Ultimativni izziv, ki si ga na ta način in v tem obsegu niti ne želim. Veliko bolj zadovoljen bi bil z zanesljivo in preverjeno tehniko, ob kateri bi imel le sladke vozniške skrbi.
Pa vendarle. Če mi (nam) bo uspelo Gibsona pripeljati med deseterico v Rechbergu, bom neskončno ponosen. Tokrat ne zaradi vozniških dosežkov, saj glede tega nimam nobenih dvomov in vem, do kam lahko posežem, temveč zaradi izjemnega dela pri izpopolnjevanju dirkalnika.
Če je Davidu uspelo spraviti na kolena Goljata, ne pomeni, da bo tudi nam uspelo. Poskušali pa bomo. Vedno znova in znova.