Začetek letošnje motociklistične sezone prav nič ne kaže, da bi bilo lahko letošnje leto za motoriste manj krvavo od lanskega.
Res je, sezona se je zaradi hitrega dviga temperatur začela zelo 'na hitro', krepko prej, preden so se v medijih začele različne prometnovarnostne kampanje, namenjene tako motoristom kot avtomobilistom.
In res je, nepozornost slednjih je že zahtevala prve žrtve. A ob tem ne gre pozabiti, da so za lep kos nesreč, pri katerih se avto nenadoma znajde pred motociklom, krivi motoristi sami. Pa čeprav tega nočejo priznati.
Zanimivo je spremljati različne komentarje in debate o tem na spletnih straneh (predvsem komentarje pod novicami o nesrečah), forumih in v družbenih omrežjih. Na eni strani se najde manjšina tistih, ki so sposobni razumeti, da mora tudi na motociklu za svojo varnost vsakdo najprej poskrbeti sam in da hitrosti 200 in več kilometrov na uro pač niso združljive s preostalimi udeleženci v prometu, na drugi strani pa so tisti motoristi, ki so prepričani, da bodo za njihovo varnost skrbeli vsi drugi, le sami ne.
Da ne bo pomote: razumem željo po hitrosti. Tudi sam imam rad hitro vožnjo. Razumem tudi, da se včasih tudi zunaj dirkališča ni mogoče peljati počasi. In s tem ni, če razmere to dopuščajo, čisto nič narobe (je pa stvar seveda absolutno nelegalna).
Če najdete lep, pregleden kos ceste, s travnikom na obeh straneh, brez skritih dovozov, grmovja ob cesti in podobnega, in če je ta kos ceste popolnoma prazen, potem evo, izvolite. Tudi če gre kaj narobe, lahko kaj naredite le sebi. A čim se na cesti znajde le en sam soudeleženec (ki ga seveda zaradi preglednosti ceste zlahka opazite – če ne, cesta ni dovolj pregledna), je zabave konec. Hitrost in obnašanje naj v hipu postaneta takšna, kot ju predpisuje zakon.
Ker če boste, dragi motoristi, z 200 kilometri na uro prileteli skozi križišče, v katerem na stranski cesti čaka avto, in bo ta (ker njegov voznik ne zna in ne more oceniti, da se mu dvokolesni izstrelek bliža z 200 na uro – in mu tega tudi ni treba znati) zapeljal pred vas, ste krivi popolnoma sami.
Zakon je jasen: vsak udeleženec lahko pričakuje od drugih, da se bodo ravnali po predpisih. A to hkrati (na to pa motoristi vedno znova pozabljajo) pomeni, da lahko to od soudeležencev pričakuje le, dokler se tudi sam ravna po predpisih – kajti tudi drugi udeleženci pri presojanju svojih akcij pričakujejo, da se bo po predpisih ravnal tudi motorist . . In prehitro je v takem primeru po navadi res prehitro.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja