Konec preteklega meseca sem se udeležil motociklistične predstavitve. V moji skoraj 20-letni karieri avtomobilističnega novinarja je bilo to prvič.
Nanjo sem se podal z mešanimi občutki. Predvsem zato, ker se ne lotevam rad stvari, ki jih ne znam dovolj dobro. No, tokrat je bilo vseeno malce drugače. Udeležil sem se namreč predstavitve motociklov znamke Harley-Davidson. To je bil tudi glavni razlog, da sem se je sploh udeležil. Namreč, tudi sam imam doma v garaži Harleyja, kar je, verjemite, precejšnja olajševalna okoliščina. O tem sem se prepričal tudi na predstavitvi, predvsem prvi dan, ko so bile na sporedu vožnje z modeloma Street Glide in Road Glide, ki spadata v kategorijo Touring (tako kot moj Road King).
Vožnje so potekale brez težav, zataknilo pa se je pri fotografiranju. Pri Harleyju so odlično poskrbeli, da je prav vsak novinar s predstavitve odnesel slike in videoposnetke. Jasno, fotografijo sebe na motociklu. Kar pomeni vožnje gor in dol ter seveda obračanje. Slednje je z motociklom, ki tehta skoraj 400 kilogramov, precej zahtevno opravilo. In štirje motocikli so šli po tleh. No, pravzaprav so se njihovi vozniki malodane na mestu prekucnili z njimi, kar pomeni, da ni bilo nikakršnih posledic zanje in tudi za motorje ne. Tudi zaradi takšnih dogodkov so Harleyjevi motocikli opremljeni s posebnimi kovinskimi zaščitnimi cevmi, ki obvarujejo motor pri padcu, saj se ta nasloni zgolj na zaščitne cevi.
Da se to zgodi, seveda ni potrebno veliko, glavno pri vsem pa je, da je vsak motocikel drugačen in zahteva drugačen pristop. Tu ti zgolj praksa z običajnimi manjšimi in lažjimi motocikli ne koristi veliko, če nisi previden in ne spoštuješ mase motocikla. Sam prav dobro vem, kako se ravna s težkimi Harleyji, pa sem zato lahko celo dal kakšen nasvet. S tem sem prebil led na svoji prvi predstavitvi. Vendarle nanjo nisem prišel kot popoln 'outsider'.
A pravzaprav namen te kolumne ni bilo opisovanje padcev in razkrivanje svoje prve prisotnosti na takšnem dogodku, ampak to, da napišem nekaj besed o predstavitvi. Ta je namreč potekala kar pet dni. V redu, prvi dan prihod in zadnji dan odhod, vmes pa trije dnevi voženj. Ko smo ob prejetem vabilu potipali, ali bi lahko za kakšen dan skrajšali, je bil odgovor ne. Tudi zaradi tega in zasedenosti naših kolegov z Moto magazina sem dobil priložnost jaz.
In po koncu predstavitve se lahko Američanom oziroma ljudem s Harley-Davidsona samo priklonim – organizirali so namreč predstavitev, ki se je ne bi sramovala nobena avtomobilistična znamka. Prisotnim novinarjem so ponudili pristno izkušnjo v duhu Harley-Davidsona: vožnje, druženje ob kavi, kosilo in uživanje v naravi. Tega se v dnevu ali dveh pač ne bi dalo izkusiti. Druga, še pomembnejša ugotovitev pa je pripadnost znamki vseh ljudi, ki so delovali na predstavitvi. Na vsakem koraku so bili pripravljeni podati informacijo ali kako drugače pomagati, pa najsi je šlo za organizatorje dogodka, fotografe ali fante, ki so skrbeli za motorje.
Še enkrat se je izkazalo, da Harley-Davidson ni samo motoristična znamka, je nekaj več, pa če si vsi preostali vozniki 'ta pravih' motorjev to priznajo ali pa ne.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del