Tujega avtomobilskega tiska ne spremljam; čeprav je avtomobilizem zame delo in konjiček, preprosto nimam časa prebirati mnenja drugih ljudi o tej stvari. Sicer pa imamo prav za to v redakciji odlično obveščevalno službo. Sem ter tja morda kakšno revijo prelistam, in to je to.
Zadnjič stopi v dnevno sobo, kjer sem na pol v fazi ‘off’, gospa z neko revijo v roki in prav energično reče: »Pri vsem plehu, ki ga zbiraš, bom (moralno, seveda – opomba avtorja) podprla edino nakup tega avtomobila. Ker je res lep in hud.« In mi pokaže sličico Fiata 124 Abartha. Belega s črnim motornim pokrovom.
Ni slabo izbrala, nasprotno, sedla mi je naravnost v srce, saj me tale ‘muči’ že vsaj 20 let, a je venomer denarno rahlo preveč oddaljen.
Edina avtomobilistična literatura, ki jo dokaj redno spremljam, so katalogi oziroma ceniki starodobnikov. Nemci so posebej dejavni; zgoraj omenjena revija je posebna izdaja revije Oldtimer Markt s preprostim imenom ‘Oldtimer-Preise’. Čudovita reč: kakorkoli jo obrneš in kjerkoli začneš listati, se odpirajo krasne teme za obujanje znanja in za razmišljanje.
Avtomobilizem je izjemno široka tema in vsega ne more nihče dobro obvladovati; nekateri poznajo tehnične podatke, drugi bližnjo zgodovino, tretji daljno zgodovino, četrti znajo avtomobile voziti, peti vedo, kdo je pri kateri znamki za kaj zadolžen in od kod je prišel, šesti poznajo ekonomijo znotraj koncernov in tako naprej in tako naprej.
Za avtomobilizem, kot ga vidi Avto magazin, so zanimivi le novi avtomobili: današnji je jutri že nepomemben. Se spomnite, kdaj smo na primer zadnjič testirali Berlinga, pa ga še čisto lepo prodajajo? Na avtomobilizem gledamo danes za jutri, včeraj je nezanimiva zgodovina.
A kot vedno rečem - zgodovina je vredna pozornosti, saj brez nje ne bi bilo ne sedanjosti ne prihodnosti. Da bi nekomu postala konjiček, je nujno malo tehničnega znanja in nostalgije. Potem se odpre krasna tema, pri tem pomaga tudi omenjeni katalog, ki na vsaki strani spomni na kako zanimivost. Na primer na to, da je imel prvi Porsche 40 ‘konjev’, da je prababica vseh nežnih terencev Matra (Simca) Rancho, da so nekateri starodobniki (glede na nekatere druge) presenetljivo poceni, in ko smo ravno pri cenah, da so te v zadnjih petih letih nenormalno zrasle. Zanimanja za te avtomobile je očitno vse več.
Pri cenah, ki so vedno neljube spremljevalke vsakega avtomobila, ne morem mimo opazke: medtem ko se zdijo predvojni avtomobili dokaj poceni, saj cena redko naraste nad 100 tisoč evrov (pri povojnih je cena hitro nad pol milijona), je Alfa Romeo 8C 2300 z 1, 24 milijona pravi diamant med navadnimi kamni.
A tudi 124 Abarth bo še nekaj časa z 28 tisoč evri najprej fotografija in modelček, šele potem nekoč morda čisto pravi, ta zaresni.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja