V svoji dolgi kolumnistični karieri poskušam ne zaiti na (stran)poti nekaterih koleg kolumnistov, denimo 'eklatantnega' dr. Bernarda Nežmaha, ki je obseden z županom 'najlepšega mesta v vesolju (!!!)', ali Vlada Miheljaka, ki se mu v vsaki kolumni prikazuje predsednik Pahor. Pretirano zlivanje gnojnice odplakne tudi novinarsko/kolumnistično kredibilnost – brez sence dvoma!
Sam poskušam zlivanje gnojnice pravilno dozirati, tako kot mi narekujejo lastni novinarsko-dirkaški kriteriji in ideal objektivnosti. Potem se, ob analizi pretekle sezone, ujamem, da zaradi pretirane samocenzure pogosto zamolčim tisto, česar ne bi smel! Seveda, iz rokava lahko takoj potegnem kopico dobrih namenov in izgovorov, a to niso in ne smejo biti opravičila! Bobu bob in pika!
Naj začnem na lastnem dvorišču: moj klub AMD Zvezda, ki požrtvovalno in entuziastično organizira dirko v Lučinah, ne premore metle (za ca. tri evre), da bi pometel pesek v ovinku! In to ni najhujše. Po dirki vehementno na Facebooku objavijo fotografijo zmagovalca dirke Vaclava Janika, kako pometa pesek s proge (potem ko se je le čudežno našla metla), ne zavedajoč se trenutkov groze, ki smo jih dirkači preživeli, ko smo s hitrostjo 170 kilometrov na uro zagledali popeskan ovinek. In verjemite, Janikova gesta (protestno pometanje) ni bila nič kaj prijazna ali zabavna.
Gremo naprej. Tehnična komisija, vsi po vrsti moji dobri prijatelji, in nov biser na Facebooku: Jože Kramžar veselo 'trga' kamero iz avtomobila 'nepridiprava' iz Italije in ob privoščljivih FB-komentarjih presega vsa svoja pooblastila! AŠ 2005 in njegov šef pa molčita!
Gremo še naprej. Dirka na Gorjancih. Vsi vremenski radarji in pogled na nebo kažejo dež. Vozniki formul in prototipov smo neenotni: nekateri bi vozili, drugi pač ne. Direktorju dirke, Samu Golobiču, predlagamo, da iz varnostnih razlogov vrstni red starta obrne, da formule prve odpeljejo po progi, še pred dežjem. Ampak to, kar lahko naredijo, denimo Avstrijci, v Sloveniji potrebuje širši konsenz in mnogo birokracije. Pač ne gre, ne glede na posledice!
Takšne in podobne 'malenkosti' sem v pretekli sezoni spregledal zaradi zgoraj omenjene samocenzure, ki se hrani z mojim prepričanjem, da smo še vedno med najboljšimi organizatorji dirk, da se vsi skupaj trudimo po najboljših močeh, da smo entuziasti, da smo požrtvovalni, da delamo brez denarja in v nemogočih razmerah ... Pa vendarle! Če želimo biti boljši, če želimo stopiti korak naprej, ne smemo spregledati lastne napake. Moramo jih odpraviti!
Pri sebi bom začel s tem, da bom odpravil samocenzuro. Na žalost se zavedam, da to ni moja edina napaka ...
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del