Roll Bar

Obljubil sem, da vam bom sporočil, ali mi gre od rok premagovanje lastne lenobe, o kateri sem pisal v prejšnji številki. Takrat sem še dvomil, sedaj pa sem prepričan - našel sem obliko fitnesa, ki mi je pisana na kožo! Reče se ji karting. Ves čas je bila pred mojim nosom, le spomniti se je je bilo treba.

1. 2. 2007

Dolgo že nakladam, kako bi si rad kupil 125-kubični karting in z njim treniral, če bi le obstajal ustrezen kartodrom v Ljubljani. Ker ga ni, je bilo vse skupaj odlična potuha za že omenjeno lenobo. A dobra volja vedno najde pot (kartodrom). Tudi če je in-door (zaprt) in tudi če po njem drvijo električni kartingi. In kje je tu povezava s fitnesom, se sprašujete.

Če ne veste, potem očitno nikoli niste vozili tega malega dirkalnika in vam bom težko razložil, kako fizično naporna je vožnja z njim. Pred nekaj leti sem 100-kubični dirkalnik karting preizkusil na začasnem kartodromu na Rudniku, za tem pa sem se udeležil dirke tedanjega pokala Saxo v Luciji. Prvič nisem zdržal več kot osem krogov, drugič pa sem si že na treningu zlomil rebro. Dojel sem, da je vožnja kartinga izjemno zahtevna za roke, vrat in trebušne mišice ter odlična za razvijanje tankočutnega občutka za drsenje in idealno linijo. Z drugimi besedami, za vse tisto, kar potrebujem tudi pri dirkanju s formulo. Seveda v tem tiči skrivnost ’osnovne šole’ avtošporta in povsem razumljivo je, da je velika večina najboljših dirkačev, s Schumacherjem na čelu, zrasla iz kartinga.

Moj fitnes sedaj poteka v ljubljanskem BTC-ju, natančneje v Roll Baru. In-door dirkališče je dolgo približno 320 metrov, njegovo konfiguracijo pa spreminjajo vsake tri mesece. Fitnes orodje je električni karting, ki z 12, 5 ’konja’ močnim motorjem potegne do 55 kilometrov na uro. Niti približno ni tako malo, kot se morda sliši!

Moram priznati, da so prvi treningi pokazali, da nisem posebej vešč za volanom kartinga. Prav užival sem v četrtini steze, ki dovoljuje vožnjo kombinacije ovinkov s polnim plinom, preglavice pa so mi delali počasni ovinki, v katerih tudi najmanjše zdrsavanje pomeni veliko izgubo časa. Težava je tudi zaviranje. Ker so zavore le zadaj, je treba zavirati veliko prej, kot sem vajen. Seveda je šlo iz kroga v krog hitreje, pošteno sem se prepotil, bolele so me roke in hrbet . . Torej enako kot v vsakem fitnesu, le da sem se zabaval, nisem bil obkrožen s smradom in ni mi bilo treba gledati golih moških riti. Genialno!

Žal dirkač v meni nikoli ne počiva. Za rekordom steze sem zaostajal debelo sekundo in nehote sem začel iskati izgubljeni čas. Morda pa ga najdem v tistih počasnih ovinkih?

P. S.: Že prva karting seansa je bila sol na odprto rano - ugotovil sem, kako močno pogrešam krožne dirke. Dve leti abstinence je preveč! Če bi mi uspelo letos odpeljati vsaj dve krožni . . Prekleti denar! ! !

Vladimir Stankovič, DD (Dirkačev Dnevnik)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri