Mimo ženevskih avtomobilskih novosti in mimo recesije (ali pa prav v njunem duhu) v mislih skočimo – recimo – za 20 let nazaj.
Se spomnite? Jugoslavija, Zastava 101, . . Tudi Spački, Hrošči, okej, tudi kaj novejšega, a bistveno več kot kakega Golfa 2 nismo videvali.
Jaz se spomnim, in to dobro. Na delo me je vozil Fiat 128 Sport Coupé, nič posebnega, malo predelan, a zvest. Enkrat samkrat me je razjezil: zjutraj se po zasuku ključa ni zgodilo nič. Mislim, zaganjalnik se je vrtel, motor tudi z njim, ampak to je bilo vse.
Stečem v svojo improvizirano delavnico po čarobno škatlo, pridem nazaj, hitra diagnoza in . . Kondenzator! Neka električna napravica je odpovedala in motor zato ni stekel. Minutka in drug (ne nov, seveda) kondenzator je bil na mestu, roke malce od 'šmira', jaz pa na delo.
Si predstavljate kaj podobnega danes? Vse, kar daje motorju življenje, je zapakirano in zalito v možgane motorja, ki jim rečemo motorna elektronika. Karkoli tam odpove, lahko onemogoči delovanje motorja, napako pa lahko ugotovi le serviser z diagnostičnim aparatom, ki je v bistvu računalnik, prirejen avtomobilskim servisom. Voznik je lahko še tako vešč avtomobilske tehnike, pa je v takšnem primeru nemočen.
Da avtomobil znova prične delovati, mora najprej priti pravi človek s pravim znanjem, potem napako najti (po možnosti je treba avtomobil odvleči na servis), najti pravi nadomestni del in ga zamenjati. Iz zadnjega stavka sledi: da v tistem kritičnem trenutku težko najdete pravega človeka s pravim znanjem, da prevoz avtomobila in iskanje napake lahko dolgo trajata, da ustreznega nadomestnega dela ni na zalogi in (če slučajno je na zalogi) da je ta nadomestni del lahko nesramno drag. Usluga pa tudi. Takšen dan si pišete (upravičeno? ) odsotnost z dela.
Dvignite pokrov motorja 20 let starega avtomobila. Znotraj: motor, električne žice, cevke, žične pletenice, vzvodi, okrog pa veliko prostora, dovolj, da roka z orodjem vred seže sem ali tja. Vsaki stvari lahko določite namen. Dvignite zdaj pokrov novega Clia. Znotraj: med vsemi robovi motornega prostora pokrov, za katerega nekateri rečejo, češ kako lep motor, v resnici pa je le kozmetična plastika, le redka stvar je vsaj za silo prepoznavna, roka pa ne seže nikamor.
Pravzaprav ne vem, zakaj je motorni pokrov sploh še mogoče tako preprosto odpreti. Audi A2 je že pred desetletjem lepo nakazal način, kako se temu ogniti.
Vem. Devet desetin (na oko) uporabnikov avtomobilov tako in tako ne odpre motornega pokrova. Preostala desetina bi ga, a natanko ve, da to ne pelje nikamor. Lahko le preverite ali zamenjate akumulator, preverite ali dolijete motorno olje ter preverite in dolijete tekočino za pranje šip.
In kje je tu šarm?
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja