Sedeži. Otroški. Problem.

Videvamo tudi takšne, ki otrok ne pripenjajo v otroške sedeže. Ampak s takšnimi (ljudmi) mora biti nekaj pošteno narobe.

4. 7. 2009

O otroških sedežih je precej napisanega, tudi neodvisni testi in primerjalni testi se vse pogosteje pojavljajo. Tule v naši redakciji smo glede tega navadni uporabniki, ne strokovnjaki. V tem hipu uporabljamo štiri sedeže in precej izkušenj smo nabrali. Pa tudi (novih) vprašanj.

Načelno gre nekako takole: imaš avtomobil, dobiš otroka, kupiš stolček. Recimo, da se prej pozanimaš, kateri je bolj varen, ali pa kupiš neki stolček iz kakršnihkoli drugih vzgibov – recimo zaradi znižane cene.

Tule ugotavljamo, da se isti stolček v različnih avtomobilih 'obnaša' različno. Nekaj primerov: v enem stoji kot pribit, v drugem se maje kot na barki v močni burji; v enem ne seže do vrha naslonjala, pri drugem gre preko (povedano preprosto: v nekaterih avtomobilih so naslonjala visoka, pri drugih nizka); pri enem se takrat varno nasloni na vzglavnik, pri drugem nerodno, pri tretjem pa sploh ne.

Morda se tole sliši nerazumljivo, ampak od stolčka pričakujemo, da bo varen, nikjer pa ne piše, ali se sme majati (predvsem levo-desno), in če se sme – koliko. Težave so že z 'lupinico' (za najmanjše), ki jo lahko namestimo v nasprotni smeri vožnje na sovoznikov sedež: pri nekaterih avtomobilih je za tako reč varnostni pas komaj dovolj dolg, pri nekaterih je celo prekratek.

Kaj zdaj: kupiti samo zaradi tega nov avtomobil? In če ga – je treba v avtomobilski salon z 'lupinico' in se sprehajati od enega do drugega avtomobila ter preskušati?

Na kup praktičnih vprašanj slehernega uporabnika odgovorov ni. Isofix? Krasna reč, ampak nekateri sedeži (najbrž le v nekaterih avtomobilih) z Isofixom ne funkcionirajo dobro. Pa tudi tako preprost za uporabo, kot bi si mislili na podlagi dejstva, da gre za standard, ni.

Na koncu gre za kompatibilnost avtomobila in stolčka. V nekem trenutku je lahko tudi obratno: imate otroka in stolček in kupujete (nov, drug) avtomobil. Nikjer pa ne obstaja seznam, ki bi konkret­nemu stolčku pripisoval 'prijazne' avtomobile.

Ker gre tule za tri stvari – avtomobil, stolček in otrok –, ki lahko na dom prihajajo v različnrm zaporedju, je verjetno res težko spisati univerzalno vodilo, kako do najboljše kombinacije stolčka in avtomobila. Drži pa tudi to, da so v praksi vsi testi in primerjalni testi razmeroma malo koristni, še posebej če od njih pričakujete koristno končno informacijo, ki pusti manevrski prostor le še za osebni okus.

Recimo, da ste le dobili dobro kombinacijo avtomobila in stolčka. Zdaj sledi praksa: nameščanje in odstranjevanje stolčka. Tudi nerodna reč.

Vinko Kernc