Semafor

Krasna reč: stoj ali pelji. Če preskočimo tisto tehnično neugodno oranžno luč, ni dileme. Le uporabiti ga je treba pravilno in smotrno.

22. 11. 2007

Kakih 100 metrov od mojega doma stoji nesrečni semafor. Cesti, ki ju ureja, sta neobičajni: ali je na njih gneča, da vse stoji, ali pa sta (dokaj) prazni. Semafor je tam povsem brez smisla: v gneči tudi pri zeleni ne moreš z neprednostne zapeljati na glavno cesto, saj tam vse stoji (tudi ker ni usklajen z delovanjem naslednjega semaforja), ko pa je cesta ‘prazna’, je semafor itak brez pomena.

Glede na stanje na cestah lahko upravičeno postavim vprašanje: kaj pa če je na naših cestah takšnih semaforjev veliko?

Semaforjev le za pešce je v Ljubljani precej, a vsi imajo isto pomanjkljivost: niso usklajeni z delovanjem naslednjih semaforjev. Neusklajeni so tudi pešci: praviloma pritisnejo (saj veste kateri) gumb, potem pa še pri rdeči luči prečkajo cesto. Vozniki nato čez nekaj sekund neumno čakajo pri rdeči luči, pešcev pa od nikoder.

Noč je krasen del dneva, a večina takrat počiva doma ali celo spi. Tudi prometa je zato zelo malo. In semaforji? Skoraj vsi, tudi tisti najbolj nesmiselni (sploh v tem delu dneva), delujejo. V posmeh?

Naštevanje splošnih in konkret­nih primerov bi daleč preseglo prostor te rubrike, zato le nekaj posplošenih misli.

Slovenija daje videz, da bo zadovoljna država šele takrat, ko bo na vsakem križišču semafor. Ti rastejo kot gobe po dežju, a pogosto nesmiselno, saj ne le da ne pomagajo, pogosto tudi ovirajo promet.

Zakaj še nobeden od vrlih študentov ni naredil seminarja ali kak diplomant doktorata na temo koliko goriva bi prihranili, če bi delovanje semaforjev osmislili? Zaustavljanje pri rdeči luči pomeni veliko izgubo energije: že pridobljeno kinetično energijo avtomobila je treba najprej uničiti (zaviranje), potem avtomobil nekaj časa deluje v prostem teku (kjer zaradi fizikalnih značilnosti motorjev izkoristek še zdaleč ni dober) in na koncu je treba kinetično energijo avtomobila znova obnoviti, kar pomeni dodajanje plina ob menjanju prestav. Čisto nepotrebna izguba. Že pri enem avtomobilu se v enem letu to lahko pozna, kaj šele pri vseh avtomobilih, ki se vozijo po cestah!

Čakamo mesijo, ki bo uvidel tako banalne napake in jih rešil. Marsikakšen koristen nasvet iz bogate prakse lahko damo tudi v malem prostoru, ki se mu reče redakcija Avto magazina.

Vinko Kernc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri