Že dolgo časa se želim posvetiti ženskam. Seveda tukaj, v svoji kolumni. Izgovor, zakaj tega nisem naredil prej, je bil, da se moram za to občutljivo temo pripraviti in si vzeti več časa – da v miru zložim svoje misli.
Hm . . medtem ko pišem te vrstice, je ura zdavnaj odbila polnoč, kolumno pa bi moral poslati v redakcijo že predvčerajšnjim – slab izgovor! Torej dame, bom opravil na hitro (kar sicer ni v moji navadi).
Prvič sem želel pisati o voznicah, ko me je zbodla tista butasta TV-oddaja Dirka, ki je na vsak način vsiljevala stereotipe o ženskah in moških za volanom in je bila, mimogrede, protipropaganda za avtošport. Dokončno sem se odločil spregovoriti o ženskah za dirkalnim volanom na nedavni 8. marec – praznik neenakopravnosti žensk. Globoko sem namreč prepričan, da bodo ženske zares enakopravne šele takrat, ko jih bomo nehali o tem prepričevati, medtem ko jim mečemo v obraz njihovo šibkost, drugačnost in druge nebuloze, s katerimi jih družba nenehno diskriminira.
Moje spoštovanje do žensk je deloma prirojeno in privzgojeno, deloma pa sem ga pridobil na dirkah. Prav ponosen sem, da je prav avtošport eden izmed redkih športov, v katerem so lahko ženske popolnoma enakopravne moškim. Seveda, večinoma zato, ker ne gre za ekstremno fizičen, temveč za motoričen šport.
Ali me je ženska kdaj premagala na stezi? Seveda in prav nič 'mačistično' nisem bil užaljen, saj tudi ženske jemljem le kot tekmece in me ne zanima, katerega spola so. Velikokrat me niso premagale le zato, ker jih je nasploh zelo malo v avtošportu. Pa smo tam! Zakaj jih je tako malo? Odgovor na to vprašanje je veliko kompleksnejši in seže globoko v korenine katoliške vzgoje, ki že dva tisočletja zatira vse ženske, razen če niso brezmadežno zanosile. Končni rezultat tega terorja je, da se morajo fantki igrati z avtomobilčki, punčke pa morajo imeti lutke – dojenčke, ki lulajo!
Pa vendarle! Starejši se verjetno še spomnite Michel Mouton, Lele Lombardi, Tamare Vidalli . . , mlajši pa poznate vsaj Danico Patrick, ki trenutno 'raztura' v Ameriki. In še veliko dam je, ki so nedvoumno dokazale, da so lahko hitrejše kot moški tekmeci. Tudi pri nas jih je vedno več na čelu z odlično in zelo hitro Asjo Zupanc, ki je 'pila kri' tudi nekaterim članom naše redakcije.
Ali so potem res 'šibkejši spol'? V avtošportu gotovo ne! Tu so rezultati eksaktni in nedvoumni – nista možna ne diskriminacija ne gledanje skozi prste.
Nasprotno, ženske so v avtomobilizmu celo privilegirane! Bil sem priča tudi primerom, ko so očitno nenadarjene voznice ko so bile še vedno veliko zanimivejše za medije in sponzorje od obetavnih mladcev. Samo zato, ker so bile eksotične!
Vem, da moja kolumna ne bo izničila neumnih šal o voznicah, marsikakšnemu mačo cestnemu dirkaču pa bi le privoščil eno vožnjo na Gorjance z Asjo. Prav naslajam se ob misli, kako boleče bi bilo to za napihnjen moški ego!
Vladimir Stankovič, DD (Dirkačev Dnevnik)