Na konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu 'Sporto '08', ki je v Portorož privabila skoraj 300 udeležencev iz Slovenije in tujine, me je v vrsti predavanj, ki so obravnavala najrazličnejše vidike športnega marketinga, najbolj pritegnilo tisto o blagovnih znamkah v športu.
Predavatelja, Vital Verlič, izvršni kreativni direktor agencije Futura DDB, in Andy Milligan, pisatelj knjige Brand It Like Beckham, sta imela zanimivo izhodišče: vse, kar rečete in počnete, je lahko blagovna znamka!
Rdeča nit predavanja pa so bili štirje P-ji (Price – cena, Place – prostor, Promotion – promocija, Product – izdelek). Čeprav vrstni red P-jev jasno opozarja na izkrivljene globalne kapitalistične poglede na svet – torej, za dobro ceno in ob dobri promociji lahko prodam katerikoli izdelek! – in čeprav je nogomet zadnji šport in Beckham zadnji športnik, ki bi ga želel imeti za zgled, me je Milliganovo predavanje pritegnilo in obenem prepričalo, da sem tudi sam na dobri poti.
Razmišljanje o športniku kot blagovni znamki pa sem zatiral dolga leta. Še sam težko verjamem, kako pozno sem se znebil mladostnega entuziazma in naivnosti, saj sem živel v prepričanju, da so rezultati dovolj zgovorni in da sem nad 'nedostojno' (samo)promocijo ter mi ni treba početi nič drugega kot dirkati.
Modrost zrelih let mi je razkrila širšo sliko, preusmerila kariero in določila nove cilje. Seveda, moji P-ji so drugače razporejeni: produkt (dirkaške rezultate) želim uvrstiti v slovenski in evropski prostor, ga z vsestransko promocijo obogatiti in s tem ovrednotiti ceno celotnega paketa.
Kot eden izmed ključnih oteževalnih dejavnikov pri brandingu športnika sta predavatelja izpostavila športno sezonskost. Denimo Sara Isakovič, 'športna znamka leta 2008', bo verjetno morala svojo naslednjo priložnost čakati štiri leta – do prihodnje olimpiade!
Avtomobilisti, ki smo zelo slabo zastopani in razumljeni v družini preostalih športov, imamo bistveno prednost glede sezonskosti. Kot blagovne znamke se lahko uveljavljamo na širšem področju, ki zajema avtomobilizem na sploh, varnost v prometu, prometno vzgojo, tečaje dirkanja itd. To je priložnost, ki jo lahko in jo moramo zagrabiti z obema rokama.
Avtomobilist, dirkač kot blagovna znamka je tudi v Sloveniji tisto, kar zanima poslovne partnerje, in tisto, kar je in bo gonilna sila razvoja športa. Majhnost Slovenije, 'medijska blokada' in druge 'buče' so le slabi izgovori za nesistematičnost in nerazumevanje problema. Le poglejte dolgoletno dirkaško blagovno znamko, Braneta Kuzmiča, ki se lahko enakopravno postavi ob bok Bojanu Križaju in drugim velikanom slovenskega športa. Moč blagovne znamke odlično izkoriščata tudi Miran Stanovnik in Andrej Jereb, ki svojo kakovost dokazujeta tudi na svetovni sceni.
Nihče ne trdi, da je pot do uspeha posuta z rožicami. Dirkači se imamo prepogosto za žrtve 'neusmiljenih' sponzorjev. Dovolj je smiljenja samim sebi, zadeve se je treba lotiti s pravega konca. Časi donacij in prijateljskih 'sponzorstev' so dokončno minili.
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere