Tako pač je; če bi bili ljudje roboti, jih morda niti ne bi potrebovali. Ker pa smo ljudje ljudje, so neizogiben del vsakdanjika.
Te dni je v poznavalskih krogih odmevala prireditev, ki je potekala na strehi ene od garažnih hiš v centru BTC. Audi je tja pripeljal svojega R8 in povabil lepo število ljudi. Govorice krožijo, da so nepovabljeni poskušali vse mogoče, da bi prišli tja. Pa ni šlo.
Bil je tipičen dogodek, ki naj bi dvigoval ugled blagovne znamke, po svoji razsežnosti pa je bil tolikšen, da ne vem, če se kdo NI vprašal, koliko je Audi za to odštel. Če je res, kar vsepovprek trdijo slovenski zastopniki, da prodaja avtomobilov ne prinaša več nikakršnega zaslužka, ker so marže spustili na minimum, se takoj zastavi vprašanje, od kod denar. Pravzaprav niti nima smisla raziskovati, kdo je to plačal (Audi, Porsche Slovenija . . ), saj je menda jasno, da so to na koncu plačali kupci. Pa ne Renaultov, jasno.
Imidž se do neke mere res ustvari sam, se pravi, da si izdelki ustvarijo imidž na osnovi svojih lastnosti: videza, zanesljivosti, tehnike, kakovosti in še česa. Včasih pa je vseeno treba malce ‘poriniti’. Nekateri to počnejo, nekateri ne. Če malce spremljate avtomobilizem, ste zagotovo že opazili, da blagovna znamka Audi (vsaj v Sloveniji) v tem prednjači.
Kako pa konkretno takšen dogodek ustvarja imidž? Postopanje na neki točki s kozarčkom šampanjca pa tudi s pivom ali le z vodo je tehnično gledano samo po sebi zapravljanje časa. Ampak ker smo ljudje ljudje, to nekaj šteje, še posebej, če zadaj stoji Audi in če povrhu pripelje na sceno prestižnega R8. Zbrana druščina (verjetno potencialnih kupcev, kajpada) se sama sebi zdi v tistem trenutku pomembna in več vredna od onih, ki so ostali zunaj. Verjetno pa se niti ne zaveda (ali pač? ), da so prav ta šampanjec, kot tudi najem prostora in agencije, ki je dogodek izvedla, do neke mere plačali tudi tisti, ki so se jim cedile sline doma ali pred vrati garažne hiše. Vstopnine seveda niso pobirali.
Da bi se glas razširil v deveto vas, so na dogodek povabili tudi novinarje. Vajeni dogajanja okrog avtomobilov smo precej kritični; medtem ko so gosti večinoma bolj pohlevne ovce, znamo mi tudi kaj vprašati, saj je navsezadnje to tudi naše osnovno poslanstvo.
In tu nastopijo varnostniki. Zaverovani v svoja pooblastila in ne zavedajoč se posledic po svoje urejajo ‘ozemlje’, ki je v tistem trenutku njihovo. In ker ne upoštevajo osnovnih načel bontona, lahko o konkretnem dogodku na straneh te revije preberete le iz ‘druge roke’.
Je pa takole: tudi če ne boste podrobno seznanjeni s tem dogodkom, bo lahko vaše življenje enako kakovostno kot sicer pa tudi vaše splošno znanje o avtomobilizmu zato ne bo prizadeto.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja