Thank you, Deutschland!*

Ob vseh težavah, ki jih ima nemška kanclerka Angela Merkel, si na glavo ni več želela povezniti ameriškega klobuka, imenovanega državna pomoč Oplu. Največ zaslug za to odločitev ima sicer manjši koalicijski partner, stranka FDP. Liberalci so se močno zavzemali, da na avtomobilskem področju znova prevlada trg.

4. 7. 2010

General Motors, 'mati' Opla, se je po lanski odločitvi, da ga ne bo prodal, zdaj vendarle moral odločiti, da mu nameni tudi primerno finančno injekcijo za reorganizacijo. Pri GM so tako odstopili od prošenj britanski in španski vladi za podobno bančno garancijo, kot so jo želeli pridobiti v Nemčiji. Skupaj bo GM za Oplovo prihodnost tako zagotovil 1, 8 milijarde evrov.

Kolikšen bo celotni znesek, ki ga bo zdaj za Opel zagotovila ameriška mati GM, ni znano. Zadovoljiv pa je rezultat za celotno avtomobilsko gospodarstvo v Evropi. Zdaj se vendarle izkazuje, da za finančno reševanje avtomobilske industrije ne bodo več skrbele vlade posameznih držav.

Ker je Opel tudi že objavil, da bo z zaprtjem svojega belgijskega obrata zmanjšal svoje izdelovalne zmogljivosti, se tako zmanjšuje pritisk tudi na evropske trge. Gre za težko razdvojenost interesov evropske avtomobilske srenje: bolj ko vlade evropskih držav podpirajo ohranjanje delovnih mest v avtomobilski industriji na svojem območju, večja je ponudba avtomobilov.

Svetovni pogled na Evropo pa se je spremenil, saj zdaj zibelka avtomobilske industrije (ob vmesnem nazadovanju Severne Amerike) ni več tudi najpomembnejši celinski trg. Pozornost se seli v Azijo.

Takšen je tudi načrt prenovljenega Opla. Še pred letom dni so z odhodom iz koncerna GM Oplovi vodilni menedžerji gradili na evropskem pristopu. Opel naj bi svoj delež pridobil nazaj predvsem na račun Chevroleta, ki ga je dotlej premočno izrinil s tradicionalnih evropskih trgov. Zato je bil potreben odhod iz GM – za vsako ceno.

Novi Oplov šef Nick Reilly pa je 'globalni' mož in mora Opel spet vgraditi v uspešno delovanje GM, saj je njihov konstrukcijski oddelek za ameriško mati strateško najpomembnejši del celotnega podjetja. Hkrati pa je dobil tudi zeleno luč, da Opel odpelje na neevropske trge. Kako bo to storil, še ni jasno.

Jasno pa je, da je odločitev nemške vlade, da ne bodo podprli Američanov z bančnimi garancijami, prižgala tudi zeleno luč za drugačen Opel, ki bo spet manj nemški, kot je kazalo v zadnjem letu. Opel pa je morebiti dobil še eno zeleno luč, namreč da bo prav to podjetje prvo, ki bi po letu 1945 utegnilo zapreti kakšen obrat za izdelavo avtomobilov v Nemčiji.

Potem ko jih je lani GM v ZDA zaprl 12, ni več (političnega) razloga za drugačen pristop k prestrukturiranju v Evropi.

Vse skupaj pa vendarle pomeni dobro novico za Opel. Ta se skriva v denarju, ki ga bodo zdaj dobili iz ZDA. Namenjen je financiranju novih modelov, dokončanju Zafire, nadaljnjemu razvoju naslednika Corse ter tudi snovanju majhnega in cenejšega, ki naj bi bil namenjen neevropskim trgom.

*Prevod za tiste, ki morebiti niso razumeli: Hvala, Nemčija!

Tomaž Porekar, urednik avtomobilizma

tomaz.porekar@adriamedia.si