Hitrost se danes v avtomobilskem svetu obravnava s precejšnjo mero sramežljivosti. Mislim tisto največjo hitrost, ki jo lahko avtomobili še dosežejo.
Kaj nam pa koristi tistih 190 ali 210, celo elektronsko omejenih 250 kilometrov na uro, ko pa so v večini držav tega sveta na javnih cestah – protizakoniti.
Če si dovolj zanimiv in si upaš peljati nekaj hitreje, te pa posname kakšen nadobudni amaterski zasebni detektiv, kot se je to menda zgodilo ljubljanskemu županu Jankoviču.
Še pred časom so javnost razburjali posnetki na YouTubu, ko se je ta ali oni želel ovekovečiti med svojim hitrostnim podvigom.
Če se komu torej zahoče preizkusiti, kako se neki avtomobil zares pelje pri obljubljeni največji hitrosti, lahko to povsem zakonito naredi zgolj tam nekje od Salzburga proti Münchnu in naprej severneje ali zahodneje na 'autobahnu'.
Včasih je tudi v Nemčiji težko doseči 'pravo' hitrost, ceste so prenatrpane in tega ne omogočajo, sicer pa lahko tudi pri Nemcih najdete vse več delov avtocest, kjer je z dodatnimi znaki vožnja omejena na 100, 120 ali pa 130 km/h, torej na nam znane hitrosti.
Voziti vsaj malo hitreje dandanes s sodobnimi avtomobili ni težko, skoraj vsi sodobni so tega zmožni, kar pa bi težko trdili za voznike. Prav tu se zdi, da nastaja največja težava, ki so se je hoteli odgovorni zakonodajalci lotiti, ko so začeli preganjati cestne dirkače. Že med običajno vožnjo ti je za nekaj tistih voznikov pred teboj jasno, da vseh zahtev, koordinacije gibov telesa in predelave informacij iz okolja ne obvladajo najbolje. Če se tega zavedajo, je polovica težav sicer že odpravljenih.
Vse bolj bo zato treba razmišljati, kje najti primeren prostor za tiste, ki hočejo v vožnji uživati, pri tem pa ne ogrožati drugih – in še pomembneje – ne čutiti se ogroženi od drugih.
325 kilometrov na uro, kolikor naj bi jih največ lahko dosegel Porsche 918 Spyder, ki ga opisujemo v tokratni številki Avto magazina, je vsaj v 99 odstotkih nedosegljivih. Razen, če si hkrati z avtomobilom kupimo še hitrostno stezo Nardo, kot so storili pri Porscheju.
Drugi si bodo morali kupiti ali zgraditi katero drugo, to pa seveda ne bo pogosto opravilo. Tako bo še naprej ostala možnost trdoglavega 'divjanja' po običajnih cestah z možnostjo, da boste primerno podprli državni proračun in da vam bodo hkrati za nekaj mesecev še prepovedali voziti karkoli. Tu je tudi navidezna realnost z računalniškimi voznimi simulatorji, ki je seveda ne gre zanemariti. Ali pa selitev na dirkališča, kjer hitrosti ne preganjajo.
Ampak ali je ta potem še sploh pravi izziv...