7. januarja 2015 smo dobili novi slovenski avto leta (2015) - Škodo Fabio. Tokrat prireditve niste mogli spremljati prek televizijskega prvega programa TV Slovenija.
Prireditev v Grand hotelu Union ste tokrat lahko v živo spremljali prek spleta, ni bila zato nič manj napeta. Osnova zamisli izpred 22 let je bila, da naredimo nekaj drugače, kot je bilo tedaj glasovanje za evropski avto leta. Bil sem član te žirije (od leta 1985) in najbolj čudno od vsega se mi je zdelo, da smo morali svoje glasove oddati sredi decembra, zmagovalec je bil objavljen nekaj dni pozneje, prireditev s podelitvijo priznanja pa je bila konec januarja.
V tistih letih ni bilo ne interneta ne živčnosti elektronskih ekskluzivnih objav za vsako ceno. Bila pa je precej drugačna avtomobilska industrija. V Evropi se je pravzaprav šele začela razvijati. Ko sem bil prvo leto član evropske žirije, sta tudi Portugalska in Španija šele postali članici EU. Obeti razvijajoče se Evrope so bili nekaj dodatno zanimivega za avtomobilsko industrijo.
Pozneje smo po vzoru evropske žirije združili moči tudi slovenski mediji. Najprej smo bili trije, tedanjega vodstva revije, ki jo berete, nismo mogli prepričati, da bi prav tako sodelovala. Pozneje se nam je pridružilo še nekaj dnevnikov, nato tudi Avto magazin, torej vsi, ki so v novi državi podrobneje in bolj sistematično poročali o avtomobilih. Distributerjev za slovenski trg ni bilo težko prepričati, da je prireditev zanimiva in da v njej ocenimo letno bero novosti.
Tudi prvi nosilci naslovov slovenski avto leta so bili prepričljivi: BMW serije 3 leta 1993, Mercedes-Benz razred C leta 1994, Renault Laguna leta 1995. Zamisel pa je temeljila na novosti – da vse do konca glasovanja predstavnikov posameznih medijev zmagovalec ni bil znan. Nikomur. Pet finalistov, ki so dobili največ glasov bralcev vseh medijev, je bilo v televizijski oddaji vedno zanimivih, letno druženje pa po ukinitvi avtomobilskega salona tudi edina priložnost za avtomobilistično predstavljanje.
Boj avtomobilskih znamk se je na slovenskem trgu od začetka krize leta 2008 naprej močno zaostril. Deleži prodaje posameznih znamk se spreminjajo. Pogledi na to, kaj je treba narediti in kje je kdo prikrajšan, so različni. Nekaterim ni všeč seštevek novinarskega izbora, pri roki pa je argument, da pri medijih ne znamo izbirati po objektivnih merilih.
Rezultat je takšen, kot ga prinese seštevek vseh mnenj. Navsezadnje nekaj podobnega kot pri volitvah. Zmaga pa tisti, ki je najbolj prepričal novinarje, člane sedmih medijev, ki ne nazadnje tudi največ poročajo o avtomobilih. Slovenski avto leta izmed petih finalistov izberejo novinarji. Nanje lahko vsakdo zelo enostavno vpliva – naredi najboljši izdelek, za primerno ceno seveda.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere