Svet je obšla vest, da je Detroit objavil stečaj.
Mesto, ki je v začetku prejšnjega stoletja štelo skoraj dva milijona prebivalcev, zdaj pa jih ima le še okoli 700.000, ni več zmoglo 18-milijardnega dolga (v dolarjih seveda).
Če obiščete Detroit, vam je takoj jasno, da mestu ne gre dobro. Največje ruševine nebotičnikov iz štiridesetih let 20. stoletja so sicer odstranili, a takoj čez cesto razstavne dvorane Cobo, vsakoletnega prizorišča prve ameriške avtomobilske razstave, je opuščen hotel, katerega celotno fasado so letos januarja prekrili z reklamnim panojem. Najemnino zanj je odštel Ford. Najbrž tudi zato, da obiskovalci ne bi videli resničnosti za tem navideznim svetom.
A vas ta pretrese, kadarkoli vas taksi zapelje do prvega hotela zunaj meja mesta Detroit. Zaradi lukenj v cestah. Teh mestna oblast v Detroitu že dolgo ne popravlja več, tako kot nazadnje niso imeli več denarja za plačevanje elektrike ter tudi ne za policiste, gasilce in smetarje.
Pet let po stečajih General Motorsa in Chryslerja se je to torej zgodilo tudi Detroitu, kar je le še dokaz več, kam vodi politika, ki se ne ozira na finančne zmožnosti (primerjava s Slovenijo in vsemi akterji TEŠ 6 nikakor ne more biti naključna).
Župani Detroita so večinoma živeli brez stika z resničnim svetom. Ko je bilo konec prvega avtomobilskega razcveta, konec 50. let prejšnjega stoletja, je večina bogatejših meščanov odšla. Ostali so zgolj tisti, ki niso imeli nikamor iti. Motown se sam ni mogel več izvleči, čeprav je bilo veliko dobronamernih, ki so hoteli pomagati.
Henry Ford II je v centru mesta (Downtown) zgradil Renaissance Center, velikansko poslovno-trgovsko-hotelsko zgradbo z najvišjim nebotičnikom-hotelom zahodno od New Yorka. V mesto so privabili tudi cirkus formule 1. Še veliko drugačnih poskusov je bilo, seveda sem spada tudi NAIAS, januarska mednarodna avtomobilska razstava.
Detroit bo tako začel znova, a kdo vse je izgubil v tistih 18 milijardah dolgov, nam ni znano. Zagotavljajo, da bo tudi prihodnjega januarja v dvorani Cobo vse tako, kot je bilo do zdaj, ali še bolje, saj so letos v obnovo spet vložili 300 milijonov dolarjev. Njeno lastništvo in upravljanje je že zdavnaj v lasti regionalnih oblasti, širša okolica Detroita pa sploh ni v takšnih težavah, enako velja za državo Michigan, v kateri leži Detroit.
Spomini s prvega obiska Detroita pred več kot 22 leti še niso zbledeli, toliko ruševin in lukenj v cestah nisem videl ne prej ne kasneje.
Amerika je dežela neverjetnih možnosti. Detroit je lahko samo ena od njih ...