Tomaž Porekar: Dolga pot do uporabnih varnostnih pripomočkov

13. 6. 2015
Deli
Tomaž Porekar: Dolga pot do uporabnih varnostnih pripomočkov

»Rad se pogovarjam z uporabniki avtomobilov, ker šele tedaj vidim, kje so prave težave,« poudarja Tjark Kreuzinger, višji menedžer za raziskavo varnosti in tehnične zadeve pri evropski podružnici Toyotinega razvojnega in konstrukcijskega oddelka, ki deluje v belgijskem Zaventemu.

Pri Toyoti radi poudarjajo, da je zanje najpomembnejše, da lahko ponudijo kar najbolj odgovoren način varne vožnje. »Naše delo se odvija v trikotniku ljudje, prometne okoliščine in avtomobil,« je še ena od njegovih uradnih izjav.

Vsekakor se zdi zanimivo, da pri Toyoti menijo, da se kupci zavedajo, kako pomembna je varnost v prometu. Pri tem najbolj pomaga varnostna podpora voznim razmeram in različnim situacijam, v katerih se voznik znajde.

Ko pripomnim, da se zdi, kot da pri Toyoti na tem področju malce zamujajo za tekmeci, ki so v zadnjem času predstavili že veliko varnostnih pripomočkov, podobnih sistemu Toyota Safety Sense, je Kreuzinger zelo odkrit, kakor pač v avtomobilski industriji znajo biti predvsem inženirji. »Pri nas smo imeli kar nekaj težav, da smo se odločili, kako zasnovati naš način ponudbe elektronskih varnostnih pripomočkov. Predvsem smo gledali na to, da ima lastnik od vsega korist in da ne gre le za videz. Tudi zaradi tega smo potrebovali nekaj več časa, a naš sistem je takšen, da bo v kratkem na voljo v vseh naših modelih, tudi pri Aygu. Tudi cenovno smo stvar postavili tako, da si jo bo lahko privoščila večina naših kupcev. Mislim, da je to najpomembnejše.«

Kreuzinger je Nemec, ki je pred več kot desetletjem prišel k Toyoti iz Bundesanstalt für Strassenwesen (nemškega zveznega inštituta za ceste).

Najpomembnejši del Toyotinega Safety Sense je seveda tipalo za zaznavanje oddaljenosti avta do tistega, ki vozi pred njim, gre za kombinacijo kamere in nizkofrekvenčnega laserskega radarja.

V večjih in dražjih avtomobilih bo na voljo še kaj več, na primer aktivni tempomat. Zanj je potreben visokofrekvenčni radar.

Od prvih rešitev, ki smo jih lahko že okoli leta 2000 preizkušali na prototipskih Toyotah in Lexusih, je že 15 let. Tedaj se je zdelo, da bodo pri Toyoti z njimi pred vsemi tekmeci. Zdaj skušajo nadoknaditi zamujeno, saj različne elektronske varnostne pripomočke v serijskih avtomobilih ponuja že veliko tekmecev.

Toyotina pot je znana in značilna za japonski način razmišljanja: koristno je le tisto, kar je primerno za njihove kupce. Tudi zaradi tega, ker lahko v trikotniku ljudje, prometne okoliščine in avtomobil vplivajo le na en del te trojnosti.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja