Tomaž Porekar: Evropski Ford drugače

Zadnja poteza novega Fordovega šefa Marka Fieldsa se zdi sicer presenetljiva, a je pravzaprav pričakovana. Evropski Ford je že kar nekaj časa v težavah, za katere sicer vsi krivijo recesijo v Evropi.

15. 11. 2014

Vendar se stvari, ki niso bile najbolj sprejemljive in razumljive ameriškim šefom, vlečejo že dlje časa.

Predvsem je tu v ozadju nekonsistentna poteza, ko so se zelo na hitro odločili, da bodo zaprli tovarno v belgijskem Genku. Zaradi tega so fordovci morali za nekaj let prestaviti začetek izdelave in prodaje novega rodu enega pomembnih evropskih modelov, Mondea. S selitvijo celotne linije avtomobilov višjega srednjega razreda (pri Fordu mu pravijo segment C/D) so se stvari glede industrializacije modelov v Evropi precej zapletle, tudi nova S-Max in Galaxy prihajata na trg z nekajletno zamudo.

Ali je za to odločitvijo stal šef evropskega Forda Stephen Odell ali celo veliki šef Alan Mullaly, ni znano. A v Dearbornu, v ameriški oziroma globalni Fordovi centrali, so lepo počakali, da se je prah okoli Mullalyjevega odhoda polegel, ter izvedli spremembo pri vodenju evropske podružnice. Odell bo tako od januarja prihodnje leto v upravi Forda odgovarjal za prodajo in marketing, dosedanji član uprave za to področje Jim Farley pa bo prevzel evropske posle.

Farley velja tudi za kandidata za prihodnje vodenje Forda, tako da mu bo delovanje v Fordovi podružnici z največ težavami (beri: 1,5-milijardno izgubo zgolj letos) pokazalo tudi, ali je res iz pravega testa za najpomembnejše funkcije pri Fordu.

Farley velja za avtorja Toyotine znamke Scion, ki so jo pred 15 leti pri ameriški Toyoti uveljavili prav pod njegovim vodstvom. Nasploh naj bi bil strokovnjak na področju trženja. Morebiti prav takega tudi potrebuje evropski Ford, kjer so v preteklosti bolj s poudarkom na pravilnih odločitvah glede razvojne politike in konstruiranja sicer največ prispevali k temu, da je Ford z lastnimi močmi prebrodil krizo leta 2008. Druga dva ameriška velikana sta morala tedaj v državno vodeni stečaj, pri Fordu pa je Mullaly prav zaradi primernih izdelkov, delno zasnovanih v Evropi, podjetje popeljal iz krize in do velikih dobičkov.

Zanimivo pa bo videti, kako se bo pod Farleyjem odvijala produktna politika evropskega Forda.

To bodo zagotovo skrbno proučili. Ali je Fordova zamisel ponudbe bogato opremljenih avtomobilov pod dodatnim imenom Vignale res primerna? Najbrž pa bo tudi na rešetu, kako se odločiti pri manjših križancih, kjer vsaj pri kupcih za zdaj ne B-Max ne novi Ecosport nista naletela na najboljši sprejem.

Farley bo najbrž tisti, ki bo lahko brez predsodkov ukrepal in preuredil Fordovo evropsko modelsko ponudbo